ZZD člen 206, 206/1, 206/2. ZKZ (1973) člen 4, 4/5, 14, 17, 23, 35. ZVGLD člen 17, 29, 55, 57, 57/1, 57/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - društva - lovska družina - dejavnost lovske družine - status lovske družine - kmetijska zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - transformacija lastninske pravice - kmetijska organizacija
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
ZKZ člen 4, 475, 23. ZVGLD člen 29, 57, 57/2, 57/3. ZSKZ člen 14.
dopuščena revizija - družbena lastnina - lastninjenje - društva - lovska družina - premoženje lovske družine - kmetijska zemljišča - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico. Oblika lastnine na posameznem delu premoženja lovske družine je odvisna od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na status pravne osebe in glede na vrsto premoženja.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato so bila kmetijska zemljišča lahko le v družbeni lastnini. Zato ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišče pridobila odplačno ali neodplačno, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporab, in ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino, ker je ta zemljišča lovska družina lahko pridobivala le kot kmetijska organizacija. Toženka torej v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah ni imela lastninske pravice, saj lovske družine niso organizacije, za katere je zakon predvidel izjemo pri lastninjenju kmetijskih zemljišč.
dopuščena revizija - društva - lovska družina - disciplinski postopek - obrazložitev odločbe disciplinske komisije - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - pravica do obrambe
Temeljno načelo disciplinskega postopka je, da disciplinski organ ravna po procesnem redu, ki ga urejajo pravila društva. Disciplinskim organom ni prepuščeno, da opravljajo procesna dejanja na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč so za posamezna procesna opravila predpisane posebne oblike.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - DRUŠTVA
VS0017155
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZK člen 123. ZVGLD. SPZ. ZTLR člen 29.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - družbena lastnina - vknjižba družbene lastnine in pravice uporabe v zemljiški knjigi - lovska družina - društvo - status lovske družine - pravilnost podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine - priposestvovanje - nastavitev zemljiške knjige - dobra vera - zakonita posest - izpodbijanje pravilnosti zemljiškoknjižnega vpisa vpisa - rok
Revizija se dopusti glede vprašanj,
ali sta nižji sodišči pravilno presodili: (1) da je toženka (lovska družina) bila ob uveljavitvi ZSKZ lastnica sporne nepremičnine, ki jo je pridobila odplačno od lastnika, s sredstvi društva ter zaradi zasebnih potreb društva; (2) da je toženka sporno nepremičnino priposestvovala; (3) da je tožnica s potekom prekluzivnega roka iz 123. člena ZZK od začetka uporabe nastavljene zemljiške knjige izgubila lastninsko pravico.
ZDru-1 člen 5, 5/2, 17, 17/2. ZUS-1 člen 17, 17/1, 22, 22/2, 32, 32/2, 32/3, 32/6. ZUP člen 252, 252/2.
vpis spremembe zastopnika društva v register - začasna odredba - procesne predpostavke - odložitvena in ureditvena začasna odredba
Odločitev tožene stranke o odpravi prvostopenjske odločbe in zavrnitvi vloge stranke se ne izvršuje, zato ni mogoče zadržati izvrševanja odločbe o odpravi prvostopenjske odločbe in zavrnitvi vloge stranke. Tudi v primerih, ko je zahteva za izdajo začasne odredbe vsebinsko enaka tožbenemu zahtevku, je začasno odredbo sicer možno izjemoma izdati, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi v primeru izdaje sodbe, s katero bi sodišče tožbo zavrnilo, mogoče vzpostaviti stanje oziroma je treba pred izdajo opraviti tako imenovan test reverzibilnosti.
DRUŠTVA - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016676
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lovska družina - disciplinski postopek - izpodbijanje disciplinske odločbe - odprava disciplinske odločbe - pravilnik o disciplinskem postopku - ustavnost in zakonitost pravilnika - interni akt - pravica do izjave v postopku - zakonitost disciplinskega postopka - obrazložitev disciplinske odločbe – pravica do sodnega varstva
Revizija se dopusti glede vprašanja,
ali je bil disciplinski postopek toženke na prvi in drugi stopnji voden v nasprotju z določili Pravilnika o disciplinskem postopku oziroma nezakonit, zaradi česar je potrebno odpraviti oziroma razveljaviti odločbi disciplinske komisije in skupščine toženke.
URS člen 22. ZDru-1 člen 14. ZPP člen 285, 285, 339, 339/2-8, 370, 370/1-1, 370/1-2, 371, 371/2.
lovsko društvo - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - sodno varstvo - pravni interes za vložitev tožbe - oblikovalna tožba - ugotovitveni tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo - pritožbena - navajanje novih dejstev v pritožbi - dopuščena revizija
Namen varstva na podlagi 14. člena ZDru-1 ni nujno povezan le z neposrednim posegom v položaj člana društva temveč je širši in zagotavlja tudi sodno varstvo objektivne zakonitosti. To za konkretni spor pomeni, da prestana disciplinska sankcija ne more predstavljati razloga za neobstoj pravnega interesa po 14. členu ZDru-1, saj se kaže tudi v pričakovanju člana društva, da združenje katerega član je, pri svojem delovanju postopa zakonito in strokovno.
Pravni interes za oblikovalno tožbo se domneva, zato bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma v obstoj pravnega interesa tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da svoj pravni interes opredeli.
dovoljenost revizije - registracija društva - svet invalidskih organizacij - konkretiziranost posledic - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije
Iz odločitev, ki so izpodbijane, ne izhaja, da je bilo odločeno o tem, ali lahko revident pridobi pravno osebnost in tudi ne o tem, da bi sodišče prepovedalo združevanje, ampak so bile izpodbijane odločitve sprejete o tem, ali je revident izpolnjeval pogoje za izdajo odločbe o registraciji društva. Ugotovljeno je bilo, da teh pogojev ne izpolnjuje, niti po Zakonu o društvih niti po Zakonu o invalidskih organizacijah. Konkretno in podrobno je bilo obrazloženo v vseh odločitvah, zakaj ni podana pravna podlaga za ugoditev zahtevi. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni bilo predmet odločanja, zato ne predstavlja takšnega vprašanja po vsebini te zadeve. Glede na to, da izpostavljeno vprašanje ni pomembno po vsebini te zadeve, pa tudi pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
S svojimi navedbami revident zelo hudih posledic ni izkazal. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2011, X Ips 163/2012) bi moral navesti ne le kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, temveč tudi subjektivno in objektivno konkretizirane razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude in seveda to tudi izkazati. Revident tega ni storil, zato zatrjevanih zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
ZUS-1 člen 82, 82/2-2, 89. ZDru-1 člen 1, 2, 9, 20. URS člen 42.
dovoljenost revizije – registracija društva – pomembno pravno vprašanje - akti društva – registracija sprememb temeljnega akta – zveza društev – jasna zakonska določba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Registracija društva pomeni upravno poseganje v ustavno pravico do svobodnega združevanja z drugimi (42. člen Ustave RS). Ta pravica vsebuje pravico do ustanovitve društva, s tem pa tudi pravico, da člani društva samostojno in svobodno določajo svojo notranjo ureditev in delovanje (1. člen ZDru-1). Tudi pri združevanju društev v Zvezo društev velja načelo prostovoljnosti (2. člen ZDru-1). ZDru-1 ureja način izvrševanja te pravice tako, da registrski organ nalaga preizkus izpolnjevanja z zakonom predpisanih formalnih pogojev (sprejem statuta oziroma sprejem njegovih sprememb na najvišjem organu društva oziroma Zveze društev – 20. člen ZDru-1) in preizkus, ali je temeljni akt – v obravnavanem primeru gre za spremembe določb temeljnega akta – v skladu z določbami ZDru-1. V obravnavanem primeru je bil torej opravljen preizkus sprememb v navedenem okviru. Citirane določbe ZDru-1 so po presoji Vrhovnega sodišča povsem jasne in ne zbujajo nikakršnih dvomov in ne potrebujejo nobene posebne razlage.
ukrep tržnega inšpektorja – prepoved podeljevanja in podaljševanja znaka kakovosti – zavajanje potrošnikov – zavajajoča poslovna praksa – pridobitna dejavnost društva – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev revizije
Tudi društvo kot nepridobitno združenje se lahko ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki pa ne sme biti edina dejavnost društva in njen namen ne sme biti ustvarjanje dobička.
Opravljena predplačila pomenijo pridobivanje sredstev v zvezi z nalogami in cilji, za katere je društvo ustanovljeno, torej gre za pridobitno dejavnost društva. Posledično je pravilen zaključek, da je revidentko mogoče uvrstiti pod pojem „podjetja“ iz druge alineje 3. člena ZVPNPP.
S podelitvijo dovoljenja za uporabo svojega znaka na izdelku ponudnika je dejansko vzpostavljeno revidentkino razmerje do potrošnika. Njeno ravnanje tako sodi pod pojem „poslovne prakse podjetja v razmerju do potrošnika“ iz četrte alineje 3. člena ZVPNPP.
Podeljeni znak potrošnike s svojim izgledom zavaja ali utegne zavajati glede glavnih značilnosti izdelka. Namen podeljevanja spornega znaka nekemu izdelku je vzbuditi zaupanje potrošnikov in doseči, da bodo ločili tak izdelek od tistega, ki s spornim znakom ni opremljen.
Z izpodbijano odločbo tržni inšpektor ni na noben način posegel v že pred izdajo izpodbijane odločbe podeljene znake, temveč je prepovedal njihovo podeljevanje in podaljševanje le za naprej, zato v obravnavani zadevi ni prišlo do retroaktivne veljavnosti ZVPNPP.
ZDru-1 člen 3, 25, 25/1, 41, 41/3. ZUS-1 člen 75, 75/3, 77.
tožba državnega tožilca za prepoved delovanja društva – nedovoljena pridobitna dejavnost društva - odločilni razlogi izpodbijane sodbe – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Kot to utemeljeno opozarja pritožba 3. člen ZDru-1 prepoveduje ustanovitev in delovanje društva, katerega namen je ustvarjanje dobička, ali društva, katerega dejavnost je izključno pridobitna. Društvo lahko v skladu z določbo prvega odstavka 25. člena ZDru-1 opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje teh dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnim za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo dejavnost tožene stranke v luči navedene zakonske določbe, temveč se je njegova presoja omejila le na okoliščino, da gre za komercialno dejavnost, da pa ta ni trajala toliko časa, da bi bila (ob upoštevanju načela sorazmernosti) podana podlaga za prepoved delovanja društva zaradi te dejavnosti.
Takšna presoja po presoji pritožbenega sodišča pomeni nepravilno uporabo materialnega prava, kot to pravilno opozarja tožnik v pritožbi. Po drugi strani pa je podana tudi bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (tretji odstavek 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
ZDru-1 člen 13, 14. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 2, 2/1, 2/2.
spremembe statuta društva – sklep o spremembi oziroma dopolnitvi statuta društva - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep skupščine društva, s katerim je ta spremenila oziroma dopolnila statut društva nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika s področja upravnega prava. Izpodbijani akt ni bil izdan v upravni stvari v smislu drugega odstavka 2. člena ZUP.
ZPP člen 1. ZDru-1 člen 7, 7/1, 14, 14/1. ZS člen 97, 97/1, 97/2. URS člen 121.
prestop športnika v drug klub – odločba o pogojih prestopa športnika – spor med članom društva in društvom – stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti – javno pooblastilo
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je obravnavani spor o prestopu športnika iz enega v drugo športno društvo spor med dvema zasebnopravnima subjektoma, zaradi česar ga je treba uvrstiti med spore iz „drugih civilnopravnih razmerij“ v smislu 1. člena ZPP, o katerih odloča pravdno sodišče. V obravnavani zadevi gre za spor med društvom in članom društva v smislu 14. člena ZDru-1, o katerem odloča sodišče splošne pristojnosti.
ZSlaR člen 3, 6, 19, 20, 36, 37, 37/1. ZDru člen 37. Ustava SRS (1974) člen 75. Ustava SFRJ (1974) člen 60. ZTLR člen 1, 1/1, 72, 72/1. ODZ paragraf 316. ZPP člen 8, 360.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobrovernost posestnika - zakonita posest - civilnopravne osebe - društvo - ribiška družina - gospodarjenjem z družbenimi sredstvi - lastninska pravica ribiške družine - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Ribiške družine so bile v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu opredeljene kot samoupravne organizacije občanov, torej družbene organizacije, ki uresničujejo tudi širše družbene interese pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, na katerih so na podlagi zakona pridobivale tudi pravico uporabe in upravljanja kot vrsto upravičenj na družbeni lastnini. Vendar pa ta z zakonom podeljena pravica uporabe in upravljanja družbenih sredstev ni izključevala možnosti, da pridobivajo določena sredstva tudi v (zasebno) last. Ribiške družine so kot društvo še vedno imele tudi značilnosti civilnih pravnih oseb in v tem obsegu so lahko imele tudi lastninsko pravico na stvareh.
ukrep tržnega inšpektorja – društvo - opravljanje gostinske dejavnosti – pridobitna dejavnost
Pravna ali fizična oseba, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno pridobiti odločbo o izpolnjevanju pogojev, določenih z Zakonom o gostinstvu - ZGos.
ZDru-1 člen 17, 17/1, 38, 38/2, 42, 43, 43/1. ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 205, 205/1. ZUS-1 člen 83, 83/3.
revizija - izbris društva – sposobnosti biti stranka – pravno nasledstvo – zavrženje revizije
Društvo, ki preneha z izbrisom po uradni dolžnosti po 42. členu ZDru-1, nima pravnega naslednika, zato se revizija, ki jo je vložilo, zavrže kot nedovoljena.
Ker je med upravnim sporom na pritožbeni stopnji pritožbeno sodišče prejelo vlogo tožeče stranke s priloženo pravnomočno sodbo (sodba je postala pravnomočna 31. 12. 2008) Okrožnega sodišča v Celju, s katero je navedeno sodišče razsodilo tako, da je ugotovilo, da je bil za predsednika in s tem za zakonitega zastopnika Kluba A. (tožeče stranke) na občnem zboru dne 2. 4. 2004 izvoljen C.C., tožeča stranka po mnenju pritožbenega sodišča nima več pravnega interesa za izpodbijanje prvostopenjskega sklepa (1. točka izreka sodbe in sklepa) in preko tega odločbe tožene stranke z dne 4. 8. 2004 o prekinitvi postopka zaradi ugotovitve, ali je bil C.C. veljavno izvoljen za predsednika tožeče stranke na navedenem občnem zboru. S temi vlogami si ne more izboljšati svojega položaja, ki ga je dosegla s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju, s katero je bilo odločeno o vprašanju, zaradi katerega je bil vpis sprememb društva v registru prekinjen.
pridobitev in prenehanje lastninske pravice - kmetijska zemljišča - družbena lastnina - objekti v upravljanju športnih društev - iura novit curia
ZSpo je v 64. členu posebej uredil lastninjenje športnih objektov, ki so bili ob njegovi uveljavitvi družbena lastnina ali last razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na ta dan opravljala dejavnost v športu, poleg tega pa je določil, da bivša družbena zemljišča, na katerih so (bile) športne površine in so prešla po ZSKZ v družbeno last, postanejo z njegovim sprejemom last lokalne skupnosti.
izbris iz registra društev - sprememba zastopnika društva - obnova postopka - učinek odprave - vrnitev v ponovni postopek - pravni interes za tožbo
Kadar sta odločba ali sklep upravnega organa odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, se zadeva vrne v stanje, ko o upravni stvari še ni bilo odločeno, zato stranke v upravnem postopku nimajo pravovarstvenega interesa za sprožitev upravnega spora.
prenehanje društva - pravno nasledstvo - prehod premoženja
Ne glede na to, ali je imela ponovna vzpostavitev društva v letu 1935 učinek ex tunc ali ex nunc, upravna odločba, s katero je bila odločba o razpustu društva razveljavljena in je bilo društvo ponovno vzpostavljeno, sama po sebi ni mogla poseči v obstoječi premoženjskopravni položaj, ki je nastal po prenehanju pravne osebnosti.