OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - DRUŠTVA
VS0010876
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1965) člen 1, 1/1, 9, 37. ZDru člen 37, 37/1.ZLNDL člen 1, 1/1, 1/2.ZSpo člen 64, 64/1.ZPP člen 380, 380/2.
lastninska pravica društva – lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravni promet – darilna pogodba – ničnost – gradnja na tujem zemljišču – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – lastninjenje športnih objektov – zmotna uporaba materialnega prava
Darilna pogodba in gradnja na tujem svetu nista pravni podlagi za pridobitev lastninske pravice na družbeni lastnini, saj brezplačen prenos pravice uporabe med delovno organizacijo in društvom kot civilno pravno osebo v času zatrjevane sklenitve darilne pogodbe 2.6.1969 ni bil dopusten. Tudi gradnja na zemljišču, ki je v družbeni lastnini, ne more spreminjati lastninskega razmerja. Obči državljanski zakonik je sicer omogočal pridobitev lastninske pravice na originaren način z gradnjo, vendar njegova pravila ne pridejo v poštev pri družbeni lastnini kot nestvarnopravni kategoriji, temveč za nepremičnine, ki so v zasebni lasti fizične ali pravne osebe.
Pomembno izhodišče obravnavane zadeve je v tem, da je tožnik kot pravni naslednik Strelskega društva ... postal dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini, ki je bila v družbeni lastnini. Tak način dodeljevanja pravice uporabe na družbeni lastnini je omogočal Zakon o prometu z zemljišči in stavbami, ki je v 37. členu določal, da lahko da občinska skupščina stavbno zemljišče, ki je družbena lastnina, v uporabo društvom, da si postavijo stavbe, ki so jim potrebne. Ob prehodu na nov politični in pravni sistem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do preoblikovanja družbene lastnine, tako da so se nepremičnine, ki so bile družbena lastnina, privatizirale (olastninile). Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice je zato iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin ZSpo, ki je v 64. členu uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu.
register društev - vpis zastopnika društva - zakonitost predlaganega vpisa
Register društev vodi upravna enota na podlagi zakona in je zato ta register javna knjiga, kar pomeni, da velja za resnično tisto, kar je vpisano v register. Upravljalec registra je zato pooblaščen in zadolžen, da preveri zakonitost predlaganega vpisa. Ker je upravljalec registra iz listin ugotovil, da izredni občni zbor ni bil sklican v skladu s pravili kluba, je utemeljeno (in pooblaščeno) zavrnil vpis v register novega zastopnika kluba, ki je bil izvoljen na tem občnem zboru.
akt društva - statut društva - podlaga za vpis sprememb aktov v register društev - komisija za izdelavo in sprejem sprememb statuta - pooblastilo komisiji - veljavnost pooblastila
Akt, ki ni bil sprejet v skladu s pravili (statutom) društva, ni veljaven in ne more biti podlaga za vpis sprememb glede organiziranosti in glede zastopnika društva. Pooblastilo posebni komisiji za izdelavo in sprejem sprememb statuta je veljavno, če je sprejeto po postopku, ki je določen v statutu za sprejem aktov društva.
vpis spremembe v register društev - učinki neveljavno sklicane skupščine
Neveljavno sklicana skupščina ne more sprejemati pravno učinkujočih aktov in je zato tožena stranka s svojo odločbo pravilno odločila, ko je odločbo organa prve stopnje odpravila in tožnikovo zahtevo za vpis novega zastopnika K. zveze Slovenije v register društev zavrnila.
registracija društva - položaj stranke v postopku spremembe registracije društva
Čeprav gre za postopek spremembe registracije društva, imajo lahko v postopku položaj strank tudi osebe, v katere pravni položaj bi bilo lahko poseženo.
izključitev iz zveze - stvarna nepristojnost - začasna odredba
Akt, izdan v postopku odločanja skupščine zveze društev, ki so pravne osebe zasebnega prava, se nanaša na civilnopravna razmerja, zato spore v zvezi s takšnim aktom rešuje sodišče splošne pristojnosti.
ZPP člen 18, 19/1, 23, 24, 25, 26, 30.URS člen 23. ZDru člen 2, 19.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna pristojnost - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - stvarna pristojnost - društva
Določbe ZPP omogočajo sodišču, da podvomi o svoji stvarni pristojnosti, določi drugo stvarno pristojno (redno ali specializirano) sodišče in mu zadevo po pravnomočnosti odstopi (prvi odstavek 23. člena ZPP).
Problem obravnave pravne narave spora in resnične stvarne pristojnosti nastopi šele tedaj, če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, sproži spor o pristojnosti (24. do 26. člen ZPP).
Zahteva za varstvo zakonitosti torej v tem delo izpodbijanemu pravnomočnemu sklepu neutemeljeno očita kršitev določb ZPP o stvarni pristojnosti, predvsem pa se neutemeljeno (preuranjeno) spušča v razlago, kakšno pravno razmerje je med strankama spora podano in ali je odločitev o stvarni nepristojnosti v skladu z določbami ZDru in določbami ZUS.
ZDru člen 14, 14/1. ZUS člen 26, 26/2.ZUP člen 218.
dovoljenje za delovanje mednarodnega društva
Dovoljenje Vlade RS, po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o društvih, za delovanje na območju Slovenije, mednarodnim društvom ali zvezam mednarodnih društev, ni upravni, temveč oblastni akt, ki je izraz politične volje vlade. Ker gre za akt, ki ga vlada ne sprejema po določbah ZUP, niso podani pogoji za upravni spor po 2. odstavku 26. člena ZUS.
registracija društva - aktivna legitimacija za sprožitev upravnega spora (ustanovitelj društva)
V postopku vpisa društva v register varuje svoje pravice in pravne koristi le ustanovitelj društva kot član društva, zato je za sprožitev upravnega spora zoper odločbo o vpisu društva v register društev, legitimiran le ustanovitelj društva.