Sodišče je na podlagi posamičnih dokazov in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha v celotnem postopku odločilo, katera dejstva šteje za dokazna. To pomeni, da je relevantna dejstva zanesljivo ugotovilo in ni bilo potrebno sklepanje na podlagi pravil o dokaznem bremenu. Pri tem toženec zmotno meni (trditve, da obe analizi določata očetovstvo s stopnjo verjetnosti in ne gotovosti), da je sodišče pri odločanju o samem zahtevku uporabilo 221.a člen ZPP.
Tako je sodišče prve stopnje ugotovilo (in to na revizijski stopnji ne more biti več sporno, 3. odstavek 385. člena ZPP), da je imela mati v kritičnem času spolne odnose le s tožencem; da je po krvni analizi verjetnost toženčevega očetovstva 99,6 %, po analizi tkivnih antigenov 99,52 %; ter da se po antropološki analizi toženčevega očetovstva ne da dokazati, vendar tudi ne izključiti. Glede na te ugotovitve nižjih sodišč revizijsko sodišče zaključuje, da je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (87. člen ZZZDR).
zahteva za sodno varstvo - razlogi - kršitev določb postopka
Nepravilna uporaba določbe postopka o vročanju pisanj iz 28. člena zakona o prekrških v zvezi z določbo od 120. do 122. člena ZKP, na katere se zagovornik kaznovanega sklicuje, lahko pomenijo le tkim. relativno bistveno kršitev določb postopka po 2. odstavku 186. člena zakona o prekrških, zahteva za sodno varstvo pa se po določbi 2. točke 203. člena zakona o prekrških vloži le zaradi posameznih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 168. člena zakona o prekrških.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - zastaranje - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem
1. Neutemeljeno je revizijsko stališče, da ZOR ne določa, da veljajo v primerih, kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, daljši zastaralni roki tudi za lastnika nevarne stvari, s katero je bila škoda povzročena. V 377. členu ZOR, ki ureja vprašanja zastaranja odškodninskih terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, je namreč govor o "odgovorni osebi" in ne o storilcu kaznivega dejanja. V krog odgovornih oseb pa sodi v obravnavanem primeru tudi tožena stranka, ki je bila lastnik osebnega avtomobila, s katerim je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo.
2. Skozi odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, da bi ta ustrezala pravnemu standardu "pravične denarne odškodnine", se mora odražati tudi razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje. V tem razmerju so meje, preko katerih sodišče ob odločanju o "pravični denarni odškodnini" ne more. Le tako lahko sodišče skozi prisojeni znesek izrazi pomen in namen odškodnine za nepremoženjsko škodo (2. odstavek 200. člena ZOR).
3. Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
stanovanjska pravica - določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Zaradi višjega osebnega dohodka ima nasprotni udeleženec večje možnosti kot predlagateljica, da poskrbi za svojo ustrezno namestitev. Poleg tega ne gre zanemariti tudi ravnanja nasprotnega udeleženca s predlagateljico, ki ga je potrebno upoštevati med "drugimi okoliščinami primera" (2. odst. 17. čl. ZSR), prav tako pomembnimi za odločitev o vprašanju, kdo izmed razvezanih zakoncev bo pridobil oz. obdržal stanovanjsko pravico na dotlej skupnem stanovanju.
davek od dobička iz kapitala - valorizacija prodajne cene - razlogi - odmera davka
Če prodajna cena zemljišča, določena v pogodbi, ne ustreza ceni zemljišča, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času prodaje, se za ugotavljanje davčne osnove upošteva kot prodajna cena v odmernem postopku ugotovljena vrednost zemljišča. Če zemljišče leži v območju, kjer je po PUP gradnja dopustna in je cenilec zemljišče ocenil kot stavbno zemljišče, davčna zavezanka ne more uspeti z ugovorom, da bi moralo biti zemljišče ocenjeno kot kmetijsko zemljišče.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti
Tožeča stranka v reviziji utemeljeno zatrjuje, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Trditev pritožbenega sodišča, da je tožeča stranka utemeljevala uveljavljeni tožbeni zahtevek le s priposestvovanjem, je v nasprotju s trditveno podlago tožeče stranke, ki je ves čas postopka in vse do zaključka glavne obravnave vztrajala pri tem, da je tožbeni zahtevek utemeljen zato, ker je njen pravni prednik pridobil sporni nepremičnini na podlagi pravnega posla, ki je bil sklenjen s prvotoženo stranko in ki je bil v celoti realiziran. Da je temu res tako, dokazuje tudi sodba sodišča prve stopnje, ki v pretežnem delu razlogov, s katerimi se utemeljuje ugoditev tožbenemu zahtevku, obravnava ravno vprašanja, ali je bil zatrjevani pravni posel (prodaja) res sklenjen.
davek od dobička iz kapitala - prodaja gradbenega zemljišča - davčna osnova
Če je dobiček dosežen s prodajo zemljišča, na katerem je po prostorsko ureditvenih pogojih dopustna gradnja in ki ga je cenilec gradbene stroke ocenil kot stavbno zemljišče, davčni zavezanec ne more uspeti z ugovorom, da bi morala biti pri odmeri davka od dobička upoštevana cena, kot za kmetijsko zemljišče.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - pogoji - solastniki kot samostojni komasacijski udeleženci - samostojni pritožniki
Pri dodelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada so bili upoštevani zakonski pogoji, zato tožbeni ugovori niso utemeljeni. Vsak od komasacijskih udeležencev - solastnikov lahko vloži samostojno pritožbo. Zato upravni organ ni dolžan pozivati pritožnika na dopolnitev pritožbe.
1. Načelo denarnega nominalizma ne more biti ovira za prisojo pravične denarne odškodnine. V okoliščinah, ki so od izgube dohodka pretekle štiri desetletja, ko je bila v vmesnem času inflacija in celo hiperinflacija, ki je denarne enote večkrat devalvirala in bila nekajkrat denominirana, bi bila uporaba načela denarnega nominalizma v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava, zlasti z načelom vestnosti in poštenja.
2. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
državljanstvo - pridobitev - državljan druge republike - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Organ se mora opredeliti do vseh dejstev, ki jih stranka v postopku navaja, in tudi o njenih navedbah. V postopku za pridobitev državljanstva to pomeni, da se mora opredeliti ali strankino občasno bivanje v Republiki Sloveniji pomeni dejansko življenje tu ali pa so to samo obiski.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA
VS00900
ZOR člen 103, 109. ZPP (1977) člen 76, 76-6, 187, 187/2.ZIKS člen 145, 145/2.ZDen člen 3.ZPod člen 196. Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX, člen 17. UZIU člen 1.
ničnost - nasprotovanje morali - obid kogentnega predpisa - aktivna legitimacija - zainteresirane osebe - upravičenec po ZDen - izločitev sodnika - ugotovitvena tožba - pravni interes
1. Če sta drugi in tretji tožnik pridobila legitimacijo po 145. čl. ZIKS, jima zgolj to ne jemlje statusa upravičenca do denacionalizacije po ZDen.
2. Razlikovanje med družbeno pravnimi in civilnopravnimi osebami je v prehodnem obdobju še utemeljeno, kljub izenačitvi položaja gospodarskih subjektov z ustavnimi amandmaji in zakonom o podjetjih. 3. Obid kogentnih določb Zakona o prometu z nepremičninami glede postopka prodaje stavb, ko jih družbena pravna oseba prodaja civilnopravni osebi in ničnost takšnega razpolaganja.
lastninjenje - družbeno podjetje kot zadružni upravičenec (stranka pri lastninjenju)
Družbeno podjetje ni zadružni upravičenec, zato ne more sodelovati pri lastninskem preoblikovanju podjetja (iz seznama podjetij), čeprav je s tem podjetjem proizvodno in poslovno sodelovalo.
promet z zaščitenimi kmetijskimi zemljišči - dovoljenje o prometu po 29. členu ZKZ
Sestavina zaščitene kmetije so vsa zemljišča, ki so pripadala kmetiji v času določitve zaščitene kmetije, ne glede na to, na kakšni pravni podlagi so prišla v zaščiteno kmetijo.
davek od dohodkov iz dejavnosti - pojem priložnostnega opravljanja storitev
Izvajanja organiziranega opravljanja določene vrste storitev velikemu številu udeležencev zaradi pridobivanja dobička ni mogoče šteti za priložnostno opravljanje storitev v smislu 3. alineje 1. odstavka 13. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91), temveč za gospodarsko dejavnost v smislu 2. odstavka 32. člena istega zakona.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji
Za osebo, ki ima obrtno delavnico v BiH in tam opravlja obrt, v Republiko Slovenijo pa prihaja obiskovat družino, se ne more šteti, da v Republiki Sloveniji dejansko živi, čeprav ima tu prijavljeno stalno prebivališče.
obnova postopka po uradni dolžnosti - pridobitev državljanstva - pogoji
2. odstavek 250. člena zakona o upravnem postopku velja le za stranko v upravnem postopku, ki predlaga obnovo postopka, ne veže pa upravnega organa, kadar odloča o uvedbi obnove postopka po uradni dolžnosti.
pritožba zoper del zahtevka o katerem ni bilo odločeno
Kadar o delu strankinega zahtevka z odločbo upravnega organa ni odločeno (1. odstavek 208. člena zakona o splošnem upravnem postopku), stranka pa je vložila pritožbo iz tega razloga, mora pritožbeni organ pritožbo obravnavati po določbah 246. člena ZUP.