mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - kršitve človekovih pravic - diskriminacija - resna škoda
Tožnik je uveljavljal splošno diskriminacijo Berberov v Alžiriji, vendar je hkrati izpovedal tudi, da v Alžiriji ni bil kot Berber nikdar napaden in v Alžiriji ni bil nikoli fizično ogrožen, temveč zgolj, da mu niso pomagali pri šolanju z organiziranim prevozom v šolo, ki je bila po njegovi oceni oddaljena 15-20 km, čeprav je sam izpovedal tudi, da so nekateri vrstniki šolo kljub temu obiskovali, on pa ne. Takšna ravnanja ne dosegajo standarda hude kršitve človekovih pravic, poleg tega pa ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito star 15 let, za presojo utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem oz. bodočo škodo pravno niso relevantna, saj se nanašajo na čas osnovnošolskega obdobja, ki običajno traja do petnajstega leta starosti.
ZDavP-2 člen 111, 111/1, 111/2, 121, 121/1. ZUS-1 člen 64, 64/2.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - izpolnjena davčna obveznost - sklep o zavarovanju - prenehanje - ugotovitev nezakonitosti akta - ugotovitvena sodba
Med strankama ni sporno, da je bila obravnavana davčna obveznost, ki je bila zavarovana z izpodbijanim začasnim sklepom o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, izpolnjena oziroma plačana. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sodišče tožnikovemu tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanega začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ni ugodilo, saj je izpodbijani sklep prenehal že po samem zakonu na podlagi prvega odstavka 121. člena ZDavP-2. Po povedanem si tožnik s tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanega sklepa, ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
Ugotovitev obstoja pričakovane davčne obveznosti in višine sta vsebinska pogoja za izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa do vseh tožnikovih ugovorov glede obstoja davčne obveznosti (navideznosti posla) in tudi glede višine (da je davčni dolg poravnal) v postopku ni v celoti opredelil, s čimer je bila strojena bistvena kršitev določb postopka izpodbijani sklep pa je posledično nezakonit.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali
V zadnjih dveh do treh letih nobenega izmed konj ni oskrbel veterinar ali kovač. Tožnik, ki se je izrekel za skrbnika vseh konj na posestvu, se ne spomni natančno, kako je bilo poskrbljeno za konje v zadnjih letih, pojasnil pa je, da kovaške oskrbe ni zagotavljal, ker se mu ni zdela potrebna. Ena izmed kobil je bila v izredno slabem stanju, iz katerega je po presoji tožene stranke razvidno večletno zanemarjanje. Na omenjenem posestvu so v letu 2016 odklopili vodo in elektriko. Glede na navedeno je tožnik v obravnavani zadevi tudi po presoji sodišča nastopal v vlogi skrbnika živali in kot tak ni izpolnil zakonske obveznosti v zvezi z rejo živali. Zato je imela tožena stranka v tretji alineji 43. člena ZZZiv podlago za izdajo izpodbijane odločbe.
davčna izvršba - davčni dolg v tujini - zaprosilo za izterjavo - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev v zvezi z davki - enoten izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova - pravica do izjave
Iz enotnega izvršilnega naslova izhaja, da naj bi bil izvršilni naslov, odločba britanskega davčnega organa, vročena tožniku, kakor to zahteva nacionalna zakonodaja države prosilke, v nadaljevanju enotnega izvršilnega naslova pa je mogoče razbrati, da datum vročitve izvršilnega naslova v državi prosilki ni na razpolago. Ob upoštevanju 12. člena Direktive Sveta 2010/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, ki določa, katere podatke mora vsebovati enotni izvršilni naslov (med drugim podatke za identifikacijo prvotnega izvršilnega naslova, vključno z vsemi datumi, ki so pomembni za postopek izvršitve), oz. ob upoštevanju priloge II Izvedbene uredbe komisije (EU) št. 1189/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 2010/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, ki v točki 8 izrecno določa, da je potrebno v enotnem izvršilnem naslovu navesti datum vročitve prvotnega izvršilnega naslova, je datum vročitve izvršilnega naslova potreben za veljaven enoten izvršilni naslov.
Odločanje po nadzorstveni pravici pomeni nadzor hierarhično višjega (drugostopenjskega oziroma nadzorstvenega) organa nad zakonitostjo prvostopenjske upravne odločbe, ki jo je v konkretni zadevi izdal nižji (prvostopenjski) organ. Če je drugostopenjski (nadzorstveni) organ tak nadzor v konkretni zadevi že opravil, bodisi v zvezi s pritožbo ali pa po sami nadzorstveni pravici ali na podlagi drugega izrednega pravnega sredstva, in je drugostopenjski (nadzorstveni) upravni organ v konkretni zadevi sprejel svoje pravno stališče do spornega pravnega vprašanja, ponovna presoja drugostopenjskega (nadzorstvenega) organa o njegovih že zavzetih pravnih stališčih glede določenega pravnega vprašanja v isti upravni zadevi ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora biti v odločbi obrazloženo pojasnjeno, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Iz obrazložitve zavrnilne odločbe morajo izhajati tudi razlogi, zaradi katerih je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno že na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje, kot na primer v zadevah, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kakršna je zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva.
Iz nobene določbe ZBPP nikakor ne izhaja dolžnost vlagatelja, da bi relevantne "okoliščine in dejstva o zadevi" samostojno navajal že ob vložitvi prošnje za BPP. Le-ta se vlaga na predpisanem obrazcu oziroma s predpisanimi vsebinami, med katerimi pa ni rubrike za opredelitev razlogov, zaradi katerih se smatra, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP, niti taka njegova dolžnost ne izhaja iz katerekoli določbe ZBPP.
lekarniška dejavnost - podružnica - molk organa - rok za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa
Prvostopenjski organ bi moral o tožničini vlogi odločiti v roku, ki ga za to določa zakon. Enako bi moral ravnati drugostopenjski organ. Po presoji sodišča je zato zahteva tožnice, da mora toženka o njeni vlogi odločiti, v skladu z določbo 28. člena ZUS-1, utemeljena.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - nedržavni subjekt - krvno maščevanje - neprerekana dejstva
Tožnik je v postopku pred upravnim organom sicer zatrjeval, da policija ni ukrenila ničesar, vendar je upravni organ te trditve obrazloženo ocenil kot posplošene (neverodstojne), torej neizkazane. Ker tožnik v tožbi ne ugovarja tej ugotovitvi, sodišče ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje dejanskega stanja, pomembnega za odločitev v zadevi.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/1.. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2/2, 63, 63/1, 96, 96/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - obnova postopka - prenos sredstev na privatizacijski račun
Tožeča stranka je v tožbi predlagala obnovo postopka, ki je bil končan z izpodbijano odločbo. Predloga za obnovo postopka tožeča stranka ni obrazložila, v tožbi pa je navedla razloge za nezakonitost izpodbijane odločbe.
Upravno sodišče na podlagi navedenega ne more odločati o obnovi upravnega postopka pri toženi stranki, ampak le o obnovi postopka upravnega spora pred Upravnim sodiščem. Predlog za obnovo postopka tako ni dovoljen in ga je sodišče zato zavrglo na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS‑1. Navedbe tožeče stranke o nezakonitosti izpodbijane odločbe je sodišče obravnavalo v okviru presoje utemeljenosti tožbe.
ZTuj-2 člen 78, 78/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tridnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel v petek 24. 7. 2020, tožeča stranka pa je tožbo vložila priporočeno po pošti 14. 8. 2020, to je po izteku roka, določenega v prvem odstavku 78. člena ZTuj-2. Sodišče je zato moralo tožbo kot prepozno zavreči.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - postopek odstranitve tujca - zloraba postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Za odreditev omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je omejitev gibanja dopustna le, če pristojni organ preverja ali ugotavlja prosilčevo istovetnost ali državljanstvo. Navedenega ukrepa ni mogoče izreči že v stanju, ko pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo, vendar je ne preverja. Izpodbijani ukrep je na navedeni podlagi mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve identitete ali državljanstva. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
Tožnik s tem, ko do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil nobenega osebnega dokumenta s fotografijo, ni ravnal v skladu z zakonom in ni nedvomno izkazal svoje identitete, vendar to ne zadostuje za obstoj očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost, to je, da tožnik ni oseba, za katero se izdaja. Tožnik s tem, ko toženki ne predloži osebnega dokumenta, otežuje njegovo identifikacijo, zlasti pa morebitno vračanje v izvorno državo, vendar pa to še ne pomeni, da osebni podatki, ki jih navaja, niso resnični. Zgolj očiten dvom v resničnost zatrjevane identitete pa je lahko razlog za omejitev gibanja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Izpodbijani sklep je po presoji sodišča nezakonit v delu, ki se nanaša na 1. alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 tudi zato, ker iz njegove obrazložitve ni razvidno toženkino dolžnostno ravnanje (kar tožnik v tožbi uveljavlja s sklicevanjem na potrebno presojo sorazmernosti in v tem okviru nujnosti ukrepa), torej na kakšen način bo toženka preverjala tožnikovo istovetnost.
ZMZ-1 je s tem, ko je v besedilo prej navedene tretje alineje prvega odstavka 84. člena vključen tudi pogoj, da je imel prosilec „možnost zaprositi za mednarodno zaščito“, določa prav objektivno merilo v smislu točke določbe (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive. Navedena določba Recepcijske direktive namreč med objektivna merila celo izrecno uvršča („vključno s tem“) okoliščino, da „je prosilec že imel priložnost začeti azilni postopek“.
plačilni nalog - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Izpodbijana sodba in plačilni nalogi, na katere se v tožbi sklicuje tožnik, ne predstavljajo upravnih aktov v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijali v upravnem sporu. Sodba namreč predstavlja odločitev, ki jo je sprejelo sodišče kot nosilec sodne veje oblasti za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1), plačilni nalogi pa so bili izdani v postopku o prekršku na podlagi določb ZP-1, in ne na upravnem področju v okviru izvrševanja upravne funkcije.
Glede plačilnih nalogov, izdanih v prekrškovnem postopku, in sodbe okrajnega sodišča, ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo in to v prekrškovnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvensodno reševanje sporov
BPP ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje oziroma zastopanje pri dejanjih, ki niso neposredno vezana na postopke pred sodišči oziroma na zakonsko določene postopke za izvensodno poravnavanje sporov pred pristojnimi organi, institucijami ali osebami, in to niti v primeru, če bi taka dejanja pomenila podlago za kasnejše formalne postopke ali celo možnost za njihovo preprečitev, saj zakon ne daje podlage za to.
Določitev poimensko določene odvetnice kot izvajalke BPP, čeprav je zaposlena pri odvetniški družbi, tako ne pomeni ne ovire za njeno izvajanje BPP, ne ovire za to, da bi odvetniška družba za njeno delo izstavila ustrezen račun.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1,84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka mednarodne zaščite - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za očiten dvom v istovetnost določene osebe. Tak dvom bi bil na primer podan, če bi prosilec tekom postopka spreminjal svoje osebne podatke, če bi na primer dajal različne podatke o svojem imenu, priimku, datumu rojstva, državljanstvu in podobno. Tožena stranka pa različnega podajanja osebnih podatkov tožniku ne očita.
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi ni navedla, kako bo s pridržanjem tožnika preverjala njegovo istovetnost.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgledi za uspeh - pomanjkljiva obrazložitev - načelo zaslišanja strank - kršitev določb postopka
Toženka v izpodbijani odločbi ni presodila, ali ima tožnik v primeru predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti verjetne izglede za uspeh za razveljavitev te klavzule. Toženka večkrat navede zgolj to, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravnomočen, ne pojasni pa, zakaj meni, da ne obstajajo razlogi za uspešeno uveljavljanje predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti.
Toženka šele v odgovoru na tožbo presodi, da tožnik izgledov za uspeh pri tem pravnem sredstvu nima, in sicer, ker iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani izhaja, da je bil sklep o izvršbi (za katerega navaja, da ga ni dobil) tožniku vročen osebno, na naslovu ulica ..., kar izhaja iz pravilno izpolnjene in podpisane vročilnice.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - bistvena kršitev določb postopka
Nepravilno oziroma preuranjeno je postopanje tožene stranke, ko je vlogo, v kateri je prosilec navedel dve opravilni številki zadeve, ki sta bili razveljavljeni in vrnjeni v novo sojenje, kot neutemeljeno zavrnila, saj iz navedenih okoliščin izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v zadevi, ki jo opredeljuje več opravilnih številk, po vsebini pa gre za eno zadevo.
V namen popolne ugotovitve dejanskega stanja, ki vpliva na pravilno in zakonito odločitev, bi morala tožena stranka tožnika pozvati na dopolnitev vloge v delu opredelitve zadeve, za katero zaproša za dodelitev BPP. Ker tožena stranka tožnika ni pozvala na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP in gre za nerazumljivost tožnikove prošnje iz formalnih razlogov (zaradi pomanjkljivosti glede obveznih sestavin vloge), je s tem zagrešila bistveno kršitev določb postopka, saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost njene odločitve.
ZBPP člen 14, 14/2. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1, 18, 18/1, 18/1-1.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vrednost nepremičnin
Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožnica, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Vrednost tožničinih nepremičnin, ki jim tožnica ne oporeka in tudi niso predmet sodnega postopka, v zvezi s katerim je tožnica zaprosila za dodelitev BPP, znaša 26.140,50 EUR, v teh nepremičninah pa tožnica ne prebiva, pri tem pa ne gre za zemljišča, ki dajejo dohodek. Takšna nesporna vrednost tožničinih nepremičnin presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja (19.304,64 EUR).
Tožnik utemeljeno ugovarja, da v obravnavani zadevi ni podlage, da se uporabi (zgolj) ZG. „Pretežnostno načelo“, po katerem se v primeru združevanja kmetijskih zemljišč in gozdov v enotni predmet pravnega posla, lahko izključi uporabo enega ali drugega zakona pri odobritvi takega pravnega posla, ne izhaja niti iz ZKZ niti iz GZ. To, da se ZKZ in GZ ne moreta uporabiti istočasno, ne drži. Noben od zakonov tudi ne predvideva svoje uporabe glede presoje izpolnjevanja pogojev za odobritev pravnega posla za zemljišča, ki sodijo v okvir drugega zakona, tako da se materialnih določb ZKZ v zvezi s tem ne more uporabiti za gozd in ZG ne za kmetijska zemljišča. Glede na navedeno je treba pri odločanju o odobritvi pravnega posla „paketne prodaje“ po presoji Vrhovnega sodišča oba zakona uporabiti sočasno.
Toženka je v projektnih pogojih določila neobstoječ pogoj, zato se šteje, kot če sploh ne bi bil določen. Prav tako projektni pogoj tudi ne more biti abstraktna zahteva po splošnem spoštovanju predpisov.
obnova upravnega postopka - rok za vložitev predloga - prepozen predlog za obnovo postopka - 5. točka 260. člena ZUP
Tožnikov predlog za obnovo, ki je bil vložen 12. 4. 2018 iz obnovitvenih razlogov po 1. in 5. točki 260. člena ZUP, je prepozen, ker je bil povsem očitno vložen po poteku triletnega objektivnega roka, predpisanega v četrtem odstavku 263. člena ZUP.
V primeru iz 2. točke 260. člena ZUP so okoliščine iz 265. člena ZUP izkazane le, če se stranka sklicuje na pravnomočno kazensko sodbo, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, ali pa na okoliščine, zaradi katerih kazenskega postopka sploh ni bilo mogoče začeti.