ZDoh člen 40, 41. ZDDPO člen 15, 16, 17. ZUS člen 73. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 13, 14, 22, 25.ZR člen 39.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odhodki - amortizacija
Amortizacija osnovnih sredstev se pri ugotavljanju dobička zasebnika kot osnove za plačilo davka od dohodka iz dejavnosti upošteva kot odhodek le, če je osnovno sredstvo pridobljeno z nakupom, z lastno izdelavo, s finančnim najemom (lizing), z darilno pogodbo, brezplačnim prevzemom ali dedovanjem, kar se dokazuje z ustreznim dokumentom. Ker takega dokumenta tožnik nima, mu ni mogoče amortizacije priznati kot odhodek, za osnovna sredstva, za katera nima ustrezne dokumentacije.
ZUP člen 260, 260/1-1, 261, 263, 263/1, 263/3. ZUS člen 73. ZDavP. ZDoh člen 6-5, 37.
dohodnina - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo oziroma nov dokaz
Kot novo dejstvo oziroma nov dokaz za dovolitev obnove postopka obračuna dohodnine se ne more šteti inšpekcijska ugotovitev, da je bil dohodek oz. dobiček od dejavnosti drugačen, kot je bilo to ugotovljeno z odločbo o odmeri davka od dejavnosti, temveč je lahko novo dejstvo oziroma dokaz v takem primeru le nova odločba o odmeri davka od dejavnosti.
ZUP (1986) člen 249-1, 252, 252/3, 256, 256/3. ZUS člen 23, 23/3, 67, 67/2, 73.
dohodnina - obnova postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok
Za pravočasnost odločitve o obnovi postopka po uradni dolžnosti glede na določbe 252. člena ZUP/86 upravni organ ni vezan na subjektivni 30-dnevni rok. Za odločitev o dovolitvi obnove postopka zadošča že verjetnost, da so nova dejstva oziroma dokazi, če bi bili znani v prvotnem postopku, vplivali na odločitev.
ZUP člen 103, 104, 105, 106, 107, 235.URS člen 125. ZUS člen 23, 23/3, 73.
upravni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo
Tožnikova navedba, da je zamudil rok za vložitev pritožbe zoper prvostopno upravno odločbo zato, ker je na Hrvaškem zbiral dokumentacijo, ki jo je želel pritožbi priložiti, ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje.
dohodnina - odmera za leto 1996 - vir dohodnine - nagrada, prejeta v nagradni igri - upravni spor - sojenje na seji
Po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh se šteje za vir dohodnine tudi nagrada, ki jo prejme fizična oseba, ki sodeluje v nagradni igri, ki se predvaja kot televizijska oddaja. Tožnik v upravnem postopku in v tožbi ni ugovarjal dejanskim ugotovitvam, v tožbi tudi ni predlagal izvedbe dokazov niti oprave glavne obravnave. Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno na podlagi inšpekcijskega zapisnika, kateremu tožnik ni oporekal, ni bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če je sodišče prve stopnje odločilo na seji.
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza med prvo poškodbo in kasnejšim padcem - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Zaključek o obstoju pravnorelevantne vzročne zveze je pravno sklepanje, za katerega sta obe sodišči imeli podlago v strokovnih ugotovitvah izvedenca (ob padcu konec maja 1998 je prišlo do zloma plošče v predelu dva meseca prej operativno oskrbljenega zloma stegnenice; na rentgenskem posnetku je bila prisotna nova kostnina kot posledica draženja na notranji strani stegnenice, v predelu poke zloma pa resorbcija kosti; kost je bila torej zaradi zloma v marcu 1998 oslabljena, medialni fragment pa slabše prekrvavljen, kar je ob padcu maja 1998 povzročilo zlom). Nepravilno je revizijsko stališče, da je taka (dodatna) škoda ob uporabi bergel neobičajna. V sodni praksi niso redki primeri, da pride zaradi padca ob uporabi bergel do ponovnega zloma operativno oskrbljene kosti.
upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka - presoja dokazov
Bistvena kršitev določb upravnega postopka - 9. člena ZUP/86 je podana, če tožena stranka odloči le na podlagi dokazov ene stranke, ne da bi presodila nasprotne dokaze druge stranke o okoliščinah, ki so bistvene za odločitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22584
KZ člen 261, 261/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali je imel obsojenec kot direktor zavoda za planiranje status uradne osebe (1. odstavek 261. člena KZ).
najem poslovnega prostora - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - plačevanje najemnine - prenehanje obveznosti zaradi predpravdnega pobota - kompenzacija najemnine in posojila - vzajemnost terjatev
Pogodba o pobotu je lahko veljavna, vendar nima učinka prenehanja obveznosti s pobotom, če ni vzajemnosti, če torej obe stranki te pogodbe nista hkrati upnik in dolžnik medsebojnih istovrstnih terjatev.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče spoznalo, da je stanje stvari dovolj razjasnjeno, je ravnalo v skladu z določbo 2. odstavka 343. člena ZKP, ko je predlog za zaslišanje priče zavrnilo kot nepotreben.
ZZZDR člen 62, 84/2.ZN člen 47, 47-1, 48, 70, 70/1.ZPP člen 377, 384, 384/1.
dovoljenost revizije - ničnost - darilna pogodba - zavrženje revizije - notarski zapis - oblika pogodbe - premoženska razmerja med zakonci - medsebojni pravni posli zakoncev - odpoved pravici zahtevati vrnitev darila - sklep o (ne)dovolitvi pogojne nasprotne tožbe
Nobenega razloga ni za sklepanje, da bi uvedba oblike notarskega zapisa namesto prejšnje oblike overitve po sodniku skrčila obseg poslov med zakoncema, za katere se zahteva taka oblika, le na posle v zvezi z njunim skupnim premoženjem. ZN je namreč le na novo uredil pogoje glede oblike sklenitve, ni pa določil drugačnega obsega pravnih poslov med zakoncema, za katere se zahteva taka oblika. Da se je že po prejšnji ureditvi zahtevala posebna oblika za vse medsebojne posle zakoncev, pa jasno izhaja iz povzete vsebine 62. člena ZZZDR.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - nedovoljeno razpolaganje strank - sklepčnost tožbenega zahtevka - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dediščinska tožba
Vrhovno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje v postopku izdaje zamudne sodbe (ne glede na predlagani dokaz) ni bilo dolžno z vpogledom v zemljiško knjigo samo preverjati zemljiškoknjižnega stanja, ker v zbranih podatkih ni imelo razlogov za sum o nedovoljenem razpolaganju strank. Podatki iz zemljiške knjige so sicer res javni, niso pa splošno znani v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.
V zahtevi zatrjevana dejstva o oškodovanju upnika pa predstavljajo trditveno podlago za druge vrste spor, sprožen na podlagi tožbe za izpodbijanje dolžnikovih dejanj. Ravnanja strank v tej zadevi torej ni mogoče opredeliti kot nedovoljenega tudi zato, ker je le od upnika odvisno, ali bo sploh vložil izpodbojno tožbo, kdaj jo bo vložil in kako jo bo utemeljil. Zato ni podana procesna kršitev iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZPP in drugim odstavkom 7. člena ZPP, pa tudi ne nepravilna uporaba 2. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišč
Ni povsem razumljivo, zakaj se toženca v tem postopku sklicujeta na domnevne napake in nezakonitosti v drugih postopkih, za katerih odpravo imata na voljo v njih predvidene pravne poti oziroma pravna sredstva. Niso pa to razlogi za dvom v nepristranskost kar vseh sodišč z območja Višjih sodišč v Kopru in v Ljubljani, s tem pa tudi ne razlogi za prenos pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj je lahko pristran le posamezni in konkretni sodnik, ne pa sodišče.
Prav tako niso razlogi za delegacijo po 67. členu ZPP trditve tožencev v predlogu, namenjene graji razveljavitvenega sklepa instančnega sodišča, s katerim je bil vzpostavljen procesni stadij ponovnega odločanja.
skupno premoženje zakoncev - ekonomska skupnost - nastanek skupnega premoženja - obstoj življenjske skupnosti
Oblike ekonomske skupnosti, ko tnujne komponente življenjske skupnosti zakoncev, so lahko zelo pestre. Od bolj rahlih, ko vsak od zakoncev prispeva le določen del svojega zaslužka za skupno gospodinjstvo, do intenzivnih, ko zakonca združita vse svoje zaslužke in ko drug drugega pooblastita za razpolaganje s sredstvi na svojih bančnih računih. Vendar je za obstoj ekonomske skupnosti bistveno, da zakonca vsaj del zaslužka namenjata skupnemu gospodinjstvu in pokrivanju stroškov v zvezi s skupnim premoženjem.
Vzajemna pooblastila zakoncev za razpolaganje s sredstvi na njunih bančnih računih ne morejo predstavljati pogoja za nastanek skupnega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22412
KZ člen 313, 22, 169.ZKP člen 53, 53/3, 358, 358-1.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - samovoljnost - dokončano kaznivo dejanje - poskus - krivda - naklep - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - oprostilna sodba - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje samovoljnosti po 313. členu KZ je dokončano šele z odvzemom pravice, torej takrat, ko je storilec z izvršitvijo dejanja prišel v položaj, ko lahko pravico uporablja; v primeru, ko gre za obveznosti (terjatve), pa takrat, ko pride do tega, kar mu drugi dolguje.
Pri kaznivem dejanju samovoljnosti po 313. členu KZ je treba v zvezi s krivdo ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje.
Ker sodišče ni vezano na tožilčev predlog glede pravne ocene dejanja (2. odstavek 354. člena ZKP), je dolžno ugotoviti, če se z njegovo pravno presojo ne strinja, ali dejanje, kot je opisano, ne obsega znakov kakega drugega kaznivega dejanja. Šele na podlagi takšne pravne ocene vseh dejstev v opisu dejanja sme izreči oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP.
naknaden obračun carine - postopek naknadnega obračuna carinskega dolga - pravna podlaga
Z naknadnim obračunom carine ni začet nov upravni postopek, ampak gre za nadaljevanje postopka, ki je bil začet s prejemom uvozne carinske deklaracije. Zato se glede na določbo 1. odstavka 182. člena CZ postopek naknadnega obračuna carinskega dolga nadaljuje po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo novega CZ, torej po določbah CZ/76.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravica do sojenja v razumnem roku
Sojenje v razumnem roku je ustavno zagotovljena pravica strank. Instrument, ki ga imajo stranke na voljo, če to načelo ni spoštovano, je nadzorstvena pritožba - bodisi na predsednika sodišča, na predsednika sodišča višjega ranga ali celo na pristojnega ministra. Ker je torej zagotovljeno pravno varstvo po drugi poti, ni dovoljeno uporabiti instituta delegacije pristojnosti v namen (morebiti)
Za materialnopravni sklep o neutemeljenosti tožničinega zahtevka glede glavne stvari - glavnice nad zneskom tolarske protivrednosti 50.000 DEM oziroma (ob upoštevanju s pravnomočno delno sodbo že prisojenega ji zneska tolarske protivrednosti 19.000 DEM) nad zneskom razlike v višini tolarske protivrednosti 31.000 DEM, zadoščajo torej neizpodbojne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da tožnica tožencema ni izročila iz naslova posojila zneska 130.000 DEM, temveč le znesek 50.000 DEM.
Vendar sta sodišči prve in druge stopnje vsa delna plačila, ugotovljena v skupnem znesku 31.000 DEM, upoštevali v nasprotju z določbo 313. člena ZOR kot odplačilo glavnice - in to brez opore v dejanskih ugotovitvah sodb sodišč prve in druge stopnje o obstoju takšnega dogovora pogodbenih strank.
Ker je namen zamudnih obresti tudi v kazenski funkciji, ki naj dolžnika sili k izpolnitvi, in ker ZOR v 10. členu predvideva načeloma svobodno urejanje obligacijskih razmerij, je treba upoštevati kot izhodišče, da morata toženca povrniti zapadli in neplačani znesek glavnice z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, ki je bila kot najnižja dogovorjena v pogodbi (in ki je kot takšna uveljavljana s tožbenim zahtevkom). Obligatorna omejitev tako dogovorjene obrestne mere zamudnih obresti iz 2. člena ob sklenitvi pogodbe z dne 22.6.1996 veljavnega Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS, št. 45/95) je potrebna le v obsegu, v katerem dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti ta okvir morebiti presega (in še to le pod nadaljnjim pogojem iz 6. člena istega zakona).
Rok za vložitev pritožbe je procesni prekluzivni rok. Ti roki imajo lastnost, da tečejo od začetka do izteka zadnjega dne neprekinjeno; ko tak rok enkrat začne teči - kar se je v danem primeru zgodilo že z vročitvijo enemu izmed obeh pooblaščencev v skladu z drugim odstavkom 137. člena ZPP kot prvemu, ki mu je bila sodba vročena - njegovega teka ni mogoče zadržati, pretrgati ali ga kakorkoli podaljšati - ne z dejanjem strank niti sodišča ...
Uredba o uveljavljanju pravic do carinske oprostitve člen 34, 35. CZ člen 154, 161.
carinska oprostitev - invalid - kriteriji in način uveljavljanja oprostitve
Za uveljavitev carinske oprostitve po 3. alinei 1. odstavka 34. člena Uredbe morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja, in sicer, da je oseba, ki uveljavlja oprostitev plačila carine, invalid ter da ji je priznana pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč.