Ob jasnem, obrazloženem in popolnem izvedenskem mnenju in razumno pojasnjenih razlogih o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev drugega izvedenca, ni podana kršitev 254. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zoper sodbo je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti takrat, ko je ni mogoče izpodbijati s pritožbo v nobenem njenem delu in je s sodbo o zadevi dokončno ter v celoti odločeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker bi bil pri obsojencu podan silobran le na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga zatrjuje obsojenčev zagovornik, kršitev kazenskega zakona ni podana.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - prezadolženost preživninskega zavezanca
Preživninsko breme je pravilno porazdeljeno. Pri tem ni pomembno, ali ima kdo od staršev dolgove (in še manj, ali načrtuje kako zadolževanje) ter zato pri porazdelitvi preživninskega bremena tudi ni upoštevalo prezadolženosti enega ali drugega od staršev. Na višino preživnin so v konkretnem primeru vplivale predvsem tožnikove bistveno boljše dohodkovne možnosti.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pravna podlaga podržavljenja
Od presoje, po kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno, je odvisna ugotovitev, katero osebo je šteti za upravičenca do denacionalizacije v skladu z 9. členom ZDen.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - trčenje motornega vozila s pešcem - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - ravnanje odškodovanca - nepričakovano ravnanje oškodovanca
Zavarovancu tožene stranke res da ni mogoče očitati krivde za nesrečo in tudi ne tega, da bi se posledicam tožnikovega dejanja (upoštevaje merilo skrajne skrbnosti) moral izogniti. Vendar pri objektivni odgovornosti ne gre za to, ali je imetnik nevarne stvari kriv za škodni dogodek (bistvo odgovornosti "ne glede na krivdo" je pač odgovornost ne glede na krivdo), pa tudi neizogibnost (kot ena od predpostavk za oprostitev odgovornosti) sama po sebi še ni dovolj. Če oškodovančevo dejanje ni nepričakovano (pri čemer mora biti kriterij, kdaj je neki dogodek nepričakovan, strog in objektiven - če bi prevladalo ohlapnejše ali subjektivno gledišče, bi bila olajšana zaveza objektivno odgovorne osebe prek razumnih meja, zaradi česar bi bil neposredno prizadet smisel objektivne odgovornosti), ni oprostitve odgovornosti.
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora - rok za vložitev obtožnice - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Ni pravilno stališče, da se pripor ne sme podaljšati zato, da se državnemu tožilstvu omogoči preučitev zadeve po končani preiskavi zaradi odločitve, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi.
S pravnomočnostjo sklepov o preiskavi je ugotovljena utemeljenost suma in bi bil drugačen zaključek mogoč le, če bi med preiskavo zbrani dokazi tak sklep omajali.
V skladu z določbo 4. odstavka 420. člena ZKP se z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi ali podaljšanju pripora ne more uveljavljati kršitev postopka, ki naj bi bile domnevno storjene pred izdajo izpodbijanega sklepa oziroma napake ali pomanjkljivosti prejšnjih sklepov o odreditvi ali podaljšanju pripora oziroma zavrnitvi pritožb zoper te sklepe.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - kaznivo dejanje prikrivanja - pomagač po členu 206 ZOR
Pri tisti osebi, ki pomaga, da se odgovorna oseba za škodo ne bi odkrila v smislu drugega odstavka 206. člena ZOR, mora biti podano neko aktivno ravnanje ali opustitev, vse v smeri preprečitve identifikacije osebe, ki je povzročilo škodo.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka za plačilo nepremoženjske škode je drugačna (samostojna) kot glede zahtevka za plačilo premoženjske škode. Zato sta tudi različni vrednosti spornega predmeta: enaki višini denarnega zahtevka posebej za nepremoženjsko in posebej za premoženjsko škodo (primerjaj drugi odstavek 41. člena ZPP).
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 371, 371/1-11, 397, 397/3, 420, 420/2, 372, 372-1, 18, 18/1, 340, 340/2.KZ člen 11, 11/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sam s seboj v nasprotju - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - nova glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - silobran - glavna obravnava - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - branje izvedenskega mnenja s soglasjem strank
Vprašanje obstoja silobrana predpostavlja ugotovitev dejanskih okoliščin, ki zadevajo njegove bistvene sestavine, opredeljene v 2. odstavku 11. člena KZ. Le v primeru, če bi sodišče ugotovilo takšna dejstva in v nasprotju z njimi zaključilo, da silobran ni podan, bi bilo mogoče sklepati na kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
Ker bi se s predlaganimi dokazi ugotovile okoliščine posredne narave, ki pa ob izvedenih neposrednih dokazih, na katere je sodišče oprlo sodbo, ne bi mogle odločilno vplivati na njihovo presojo, z njihovo zavrnitvijo ni bila kršena obsojenčeva pravica obrambe.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko odločanje o tožbi, ampak bi moralo tožbo zavreči.
Ob takih trditvah pravdnih strank je bilo treba v postopku na prvi stopnji z materialnopravnega vidika opraviti presojo, ali je pogodbeno določilo o dogovorjeni kupnini še mogoče uporabiti tako, kot se glasi in kot je to predvsem predvideno z določbo prvega odstavka 99. člena v času sklenitve pogodbe še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ali pa je tožnica s svojimi trditvami vzbudila tolikšen dvom v to pogodbeno določilo, da je postalo sporno in ga je zato bilo treba "razlagati" tudi z ugotavljanjem morebitne drugačne vsebine pogodbene volje strank od izjavljene (drugi odstavek 99. člena ZOR) in s tem odstopiti od pravila o uporabi pogodbenih določil (tako, kot se glasijo) iz prvega odstavka 99. člena istega zakona.
Zahtevka za vrnitev posojil se opirata za različno dejansko podlago. Pravico do revizije je zato treba presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe in s tem kršilo določbe 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je obsojenec v vseh treh primerih (omogočanja uživanja mamila) "mamilo T.-jevi predhodno prodal", čeprav tega očitka obtožba ne vsebuje. Zatrjevana kršitev ni podana, saj vložnika zahteve ne zatrjujeta neskladnosti med izrekom sodbe in dejanjem, ki je predmet obtožbe (1. odstavek 354. člena ZKP). Poleg tega okoliščina prodaje mamila, ki je omenjena zgolj v obrazložitvi, ne pa v izreku sodbe, ne sodi med odločilna dejstva kaznivega dejanja po 197. členu KZ, bila pa je kot odločilno dejstvo ugotovljena v okviru kaznivega dejanja neupravičene prodaje mamila.
obnova postopka denacionalizacije - izredno pravno sredstvo - poseg v pravnomočno denacionalizacijsko odločbo - odprava napak zaradi kršitve materialnega prava
Obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B je po svoji naravi obnovitveni razlog nepravilne uporabe materialnega prava, ki po ZUP/86 ni dovoljen.
upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo ob nacionalizaciji - stvarna aktivna legitimacija
Če N.N. ni upravičenka po ZDen (če ob zatrjevanem podržavljanju ni bila jugoslovanska državljanka), bi bil po 12. členu ZDen upravičenec njen zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, ne glede na to, zakaj N.N. ni (oziroma, če ni) postala državljanka povojne Jugoslavije. Predlagateljica postopka bi morala tedaj dokazati dejanski stan 12. člena ZDen, zlasti, da je dedinja prvega dednega reda po pokojni N.N.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Upoštevanje krivdna prispevka obeh udeležencev prometne nesreče za nastanek škode oziroma za njen večji obseg (zavarovanec tožene stranke je s tovornim vozilom pri vključevanju z neprednostne na prednostno cesto zaprl pot tožniku, s čemer je povzročil sam škodni dogodek, tožnik pa je, ker je vozil prehitro in pod vplivom alkohola, prispeval k večjemu obsegu škode) se pokaže, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbo drugega odstavka 178. člena ZOR, ko sta ugotovili, da znaša odgovornost tožene stranke 65 %.
sodniška služba - sodniki za prekrške - uporaba določb ZSS za sodnike za prekške
Določbe 2. odstavka 106. člena Zakona o sodniški službi ni mogoče uporabiti za sodnike za prekrške. Namen te določbe je bil zmanjšati razliko med sodniki, ki so bili zaradi nove delitve dela med pristojnimi sodišči razporejeni na okrožna sodišča, in sodniki, ki so bili razporejeni na okrajna sodišča, pa so bili pred novo organizacijo pristojnih sodišč vsi v enakem položaju.
Ker v upravnem sporu stranke v skladu s 3. odstavkom 14. člena ZUS ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta, je dejstvo, ki sta ga tožnika prvič navajala v tožbi, čeprav sta imela možnost navajati ga že v postopku pred izdajo akta, nedovoljena tožbena novota, s katero se ni ukvarjalo že sodišče prve stopnje in tudi ne more biti predmet presoje pritožbenega sodišča.