Tožnica vrednosti izpodbijanega dela sodbe v reviziji ni mogla opredeliti tako, da je vrednost izpodbijanega dela glavnice (glavnega zahtevka) povečala za vrednost do vložitve revizije nateklih zakonskih zamudnih obresti, ki jih je dotlej uveljavljala zgolj kot stransko terjatev.
razmerje med disciplinskim in kazenskim postopkom - kršitev delovnih obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja
Disciplinski organ v ničemer ne odloča o storitvi kaznivega dejanja, in disciplinski postopek tudi poteka ločeno od kazenskega postopka. Disciplinski in kazenski postopek sta samostojna postopka, ki potekata neodvisna in ločeno in jima je lahko skupno le to, da je prepovedano dejanje (ravnanje) isto.
ZPols člen 19, 19/2-4.ZVDZ člen 105, 105/4. ZUS člen 16, 59, 59/1.
volitve v državni zbor - lista kandidatov - pristojni organ za določitev kandidatov
Ker mora biti organ, pristojen za določanje kandidatov za volitve v državni zbor, v skladu s 4. točko 2. odstavka 19. člena ZPolS vnaprej določen v statutu politične stranke, ni mogoče z "ad hoc" sklepom tega ali drugega organa za določanje kandidatov pooblastiti drugega organa politične stranke.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 12, 12/1, 371, 371/1-3, 442, 248.
pravica do zagovornika - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - izvedenstvo - obseg izvedenskega dela - vročitev izvedenskega mnenja strankam
Tudi v primeru, ko obramba z zagovornikom ni obvezna, je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, če sodišče opravi glavno obravnavo brez navzočnosti zagovornika, ki nanjo sploh ni bil ali ni bil v redu vabljen.
S pisno odredbo sodišče določi, kdo bo opravil izvedenstvo in kaj je predmet izvedenstva, tako da se določno in jasno formulirajo vprašanja, na katera mora izvedenec odgovoriti. To pa ne pomeni, da izvedenec ne bi smel samoiniciativno, po lastni presoji, odgovoriti tudi na kakšno drugo vprašanje s področja svoje stroke, na katero naleti pri svojem delu v okviru postavljene naloge in ki je pomembno za obravnavani kazenski primer.
Odredba o postavitvi izvedenke je bila vročena obsojencu in zagovornici (1. odstavek 249. člena ZKP), oba pa sta imela v skladu z določbo 1. odstavka 128. člena ZKP ves čas med postopkom pravico, da pregledata in prepišeta kazenski spis. Če tega nista storila in ker se je obsojenec odrekel pravici, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, to pomeni, da se je odrekel tudi pravici, biti seznanjen z mnenjem izvedenke.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - izmikanje plačevanju preživnine - opis kaznivega dejanja - naklep
Zahtevi po konkretizaciji preživninske dolžnosti je v konkretnem primeru zadoščeno z navajanjem celotnega časovnega obdobja izmikanja, skupnega zneska neplačane preživnine ter višine mesečne preživnine, predvsem pa s sklicevanjem na citirano pravnomočno izvršljivo sodno odločbo pravdnega sodišča.
Subjektivnih znakov kaznivega dejanja (v konkretnem primeru naklepa z njegovo zavestno in voljno sestavino) v opisu ni potrebno konkretizirati z dejstvi. Takšni zakonski znaki se v opisu praviloma povzemajo zgolj z zakonskimi izrazi.
S tem ko je zunajobravnavni senat v obrazložitvi svoje odločbe, s katero je zavrnil zagovornikovo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora, navedel, da je obdolženčeva odvisnost od mamil temeljni motiv za izvrševanje kaznivih dejanj in tako ena od okoliščin, ki v povezavi z ostalimi utrjuje zaključek o ponovitveni nevarnosti kljub obdolženčevi iskreni želji po zdravljenju in načrtovanem odhodu v tujino, ni mogoče reči, da pri presoji tega pripornega razloga ni upoštevalo tudi v pritožbi navedene okoliščine, da se je obdolženec prostovoljno odločil za zdravljenje odvisnosti od mamil.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - izjava privilegirane priče
Sodišče ni bilo dolžno izločiti uradnega zaznamka o zbranih obvestilih, ki se je nanašal na izjavo mladoletne oškodovanke, ker je ta, zaslišana pred preiskovalno sodnico in posebej poučena po 236. členu ZKP, da kot hčerka obdolženca ni dolžna pričati, povedala, da bo pričala.
ZKP člen 155, 155/4, 201, 201/1-3.ZPol člen 49, 49/2.
posebni preiskovalni ukrepi - izzvana kriminalna dejavnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - uporaba milejših ukrepov
Vprašanje, ali je bila kriminalna dejavnost izzvana, je povezana z oceno dejanskega stanja, česar pa v postopku za varstvo zakonitosti glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče ocenjevati.
Ker je novela ZKP (Uradni list RS, št. 43/2004) začela veljati 23. maja 2004, bi morala do 23. julija 2004 za ukrepe, ki so se na dan uveljavitve tega zakona izvajali na podlagi dovoljenja generalnega direktorja policije po 2. odstavku 49. člena Zakona o policiji, biti pridobljena odredba pristojnega organa v skladu z določbami zakona.
Ker ponovitvena nevarnost temelji na prihodnji nevarnosti prodaje mamil, če bi bil obdolženi na prostosti, je neutemeljeno izpodbijanje sklepa o odreditvi pripora, češ da ni bila ogrožena varnost ljudi, ker je bilo mamilo prodano le tajnemu policijskemu delavcu oziroma sodelavcu.
Možnost uporabe milejšega ukrepa je bila zavrnjena že z odločitvijo o odreditvi pripora, zato ni bilo treba posebej obrazložiti, zakaj se sodišče ni odločilo za milejši ukrep.
ZKP člen 371, 371/1-11, 176, 182, 182/1, 182/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - preiskava - obseg preiskave - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Preiskovalnega sodnika praviloma vežejo predlogi strank glede tega, katera preiskovalna dejanja bo opravil, lahko pa po lastni presoji izvede tudi preiskovalna dejanja, ki jih nista predlagala državni tožilec ali obramba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zakonita zastopnica upnika uslužbenka pristojnega višjega sodišča
Okoliščina, da je bila delavka sodišča ob vložitvi izvršilnega predloga, zakonita zastopnica upnika, lahko predstavlja tehten razlog za določitev prvega stvarno pristojnega sodišča.
ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2, 3, 371, 371/1-8.ZPol člen 49.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - drugi kazenski postopki - domneva nedolžnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi
Za presojo zakonitosti po 49. členu ZPol izvajanih ukrepov je odločilno, ali so bili glede na vrsto in težo obravnavanih kaznivih dejanj, trajanje in način njihovega izvajanja, uporabljeni v skladu s kriteriji, določenimi v odločbi ustavnega sodišča št. U-I-271/98 z dne 8.5.2003, s katero je z odloženim rokom razveljavilo navedene določbe.
Okoliščina, da zoper obdolženca tečejo kazenski postopki zaradi premoženjskih deliktov, je subjektivne narave, ki jo je v zvezi z oceno osebnih lastnosti mogoče upoštevati pri ugotavljanju obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. S tem ko se izpodbijani sklep glede te okoliščine opira na podatke kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, ne krši načela domneve nedolžnosti iz 3. člena ZKP.
Ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da bi moralo sodišče konkretno in bolj določno ugotoviti tožnikovo manjšo preživninsko zmožnost, ne pa le s posrednim sklepanjem. Po prepričanju revizijskega senata se je moralo sodišče zateči k takšnemu sklepanju, ker tožnik ni predložil aktualne dohodninske odločbe oziroma, če v času zadnjega naroka za glavno obravnavo ta še ni bila izdana, zadnje davčne prijave. Na njem kot tožniku je bilo dokazno breme listinsko izkazati svoje (nižje) dohodke. Sicer pa v takšni situaciji sklepanje o dohodkih po trošenju zavezanca ni v nasprotju z ugotavljanjem pravega dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodišča
Nepristranskost se zagotavlja v okviru inštituta izločitve sodnika po 70. členu ZPP, saj je lahko pristran le posamezni in konkretni sodnik, ne pa samo sodišče. Zatrjevane družinske zveze na Višjem sodišču v Kopru niso razlog za predlagani prenos pristojnosti za odločanje o pritožbi na drugo stvarno pristojno višje sodišče.
Stranka lahko svoje nezadovoljstvo s trajanjem postopka oziroma s sodnimi odločbami uveljavlja v zato predvidenih in določenih postopkih, torej v postopkih s pravnimi sredstvi. Siceršnje trditve tožeče stranke o obvladovanju sodišč s koprskega območja s strani odvetniške pisarne A. pa so preveč pavšalne in nepodprte z dokazi, da bi jih bilo mogoče uvrstiti pod druge tehtne razloge iz 67. člena ZPP.
odobritev človekoljubne pomoči - nepredložitev potrdila o mesečnih prihodkih - presoja dejstev v skladu s pravili materialnega prava
Nepredložitev potrdila, ki ni obvezna sestavina vloge, ne pomeni, da je vloga nepopolna v smislu 2. odstavka 68. člena ZUP/86. Sporno dejstvo je zato treba presoditi in v skladu s pravili po materialnem pravu odločiti o zadevi.
pripor - pravna opredelitev kaznivega dejanja - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - milejši ukrepi - začasen odlog odvzema prostosti osumljeni osebi - nevarnost za življenje in zdravje tretjih oseb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče v fazi, ko odloča o zakonitosti pripora, ne presoja, ali obdolženčevo ravnanje pomeni toliko kaznivih dejanj, kot je zatrjevano v obtožnici, ali pa gre zgolj za eno (nadaljevano) kaznivo dejanje.
Tožilčevo dovoljenje za začasen odlog odvzema prostosti osumljeni osebi po 159. členu ZKP ne pomeni avtomatično, da odreditev pripora zoper takega obdolženca ni mogoča, ker da pripor ni neogibno potreben za varnost ljudi.
Ugotovitev, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi, izključuje uporabo milejših ukrepov za odpravo ponovitvene nevarnosti.