pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Ker obsojenec ni bil navzoč na glavni obravnavi, je bila dolžnost sodišča, da obsojencu pošlje prepis izreka sodbe s pravnim poukom o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe (1. odstavek 362. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov
Tožnikove trditve, da so vse zadeve, v katerih nastopa kot stranka, vnaprej dogovorjene v njegovo škodo, so na ravni žaljivih sumničenj in niso utemeljene. Zatrjevana pristranskost sodnikov ni neposreden razlog za delegacijo sodišča, pač pa je instrument za preprečitev vpliva pristranskosti sodnika za odločanje izločitev (70. člen ZPP).
ZKP člen 39, 39-5, 83, 83/3, 148, 154, 154/4, 159.
nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - prenehanje izvajanja ukrepov - poročila tajnih policijskih sodelavcev - Center za kriminalistično tehnične preiskave (CKTP) - začasen odlog odvzema prostosti osumljene osebe - izločitev sodnika
Ker pri poročilih tajnih policijskih sodelavcev ne gre za obvestila iz 1. odstavka 148. člena ZKP, poročila nimajo statusa listin, ki bi jih bilo treba glede na določbo 3. odstavka 83. člena ZKP izločiti iz spisa in na katere se sodna odločba ne sme opreti (5. odstavek 83. člena ZKP).
Strokovno mnenje CKTP ima tako dokazno vrednost, kot jo imajo izvidi in mnenja drugih strokovnih ustanov, usposobljenih za tovrstne preiskave. Gre torej za dokaz, ki ga je treba kot vsakega drugega oceniti po načelu proste dokazne presoje, zato tak dokaz ni niti nedovoljen niti sam po sebi neverodostojen.
Situacija, ko sta pri izdaji izpodbijane sodbe višjega sodišča sodelovala sodnika, ki sta odločala tudi o obsojenčevi pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, ne predstavlja razloga za njuno izločitev po 5. točki 39. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi nezadovoljstva stranke z delom sodnikov
Svoje nezadovoljstvo z odločitvami prvostopenjskih in pritožbenih sodnikov, ki naj bi bile diskriminatorske in nepravične, lahko tožnica uveljavlja s pravnimi sredstvi in z razlogi, ki so za to predvideni v zakonu, ni pa njeno nezadovoljstvo razlog, ki bi utemeljevalo prenos pristojnosti.
stroški za opremljanje stavbnega zemljišča - obveznost plačila sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča
Sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je bil investitorjema odmerjen na pravilni podlagi, 43a členu ZSZ/84 in obeh občinskih odlokov. Investitorjema je bilo res izdano gradbeno dovoljenje brez potrdila o plačanem sorazmernem delu stroškov (2. odstavek 45. člena ZSZ/84), kar pa na samo obveznost plačila navedenih stroškov in s tem na zakonitost izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje nima nobenega vpliva.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z izpodbijanjem ugotovljenega dejanskega stanja vložnika uveljavljata razlog, ki ni predmet postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
povrnitev negmotne škode - nova škoda - epileptični napadi - strah kot pretekla škoda - pravno priznana škoda - zapadlost terjatve - ponovna odločitev sodišča v odškodninskem sporu - začetek teka zamudnih obresti - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Tožena stranka je tožniku, ki je bil poškodovan v prometni nesreči, na podlagi poravnave 9.2.1994 izplačala odškodnino, a so se po tem pojavili trije epileptični napadi, ki so v vzročni zvezi s prometno nesrečo.
Sodišče ne želi bagatelizirati tožnikovega strahu pred napadi, ki bi lahko nastopili kadarkoli, toda odškodnina za strah je pravno priznana samo kot pretekla škoda. Bodoči strah ni pravno priznana škoda, razen če je tako intenziven, da preide v tiste posledice poškodbe, ki jih pravni red označuje kot duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodišča so v primeru ponovnega sojenja o odškodninskem zahtevku za nepremoženjsko škodo prisojala oškodovanemu zamudne obresti že od prve sodbe dalje, če so pri ponovnem sojenju ugodila tožbenemu zahtevku v enakem znesku kot s prvo sodbo. Obravnavani primer je tak, zato je revizijsko sodišče od prisojene glavnice prisodilo tudi zamudne obresti, ki so določene v zakonu, od 19. 11. 1997 dalje. Prva sodba s tega dne je bila razveljavljena na pritožbo toženke. Pri novem sojenju je bilo tožbenemu zahtevku skoraj v celoti ugodeno (razen kolikor je bil znižan), zato ni razloga, da bi bil tožnik prikrajšan za zamudne obresti za čas po prvem sojenju.
Stranka se mora obrazloženo izjaviti o tem, zakaj prereka navedbe nasprotne stranke in mora ob tem načeloma ponuditi lastno verzijo poteka spornega dogodka.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Z odločitvijo o tem, ali ob spremembi obtožbe prekiniti glavno obravnavo ali ne (2. odstavek 344. člena ZKP), sodišče ne sme poseči v obdolženčeva pravna jamstva, zato je ravnanje sodišča odvisno od vsebine in obsega sprememb obtožbe oz. tega, v kolikšni meri je spremenjena situacija nova za obdolženca. Če so spremembe nebistvene, prekinitev ni potrebna.
S tem ko zagovornik ni poimensko ali drugače določno navedel prič in s povsem splošnim navajanjem vsebin, o katerih naj bi pričale, ni izkazal verjetnosti, da bi njihove izpovedbe vplivale na ugotovitve prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča o tem, da je obsojenec vedel, da so računi lažni. Sodišče tako predlaganih dokazov ni dolžno izvesti.
povračilo plačane carine - upravni spor - glavna obravnava - uporaba materialnega prava
V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožeča stranka poudarja, da je bistvo tega upravnega spora v uporabi materialnega prava, kar je tudi tožena stranka navedla v izpodbijani odločbi. Glede na to ni utemeljena zahteva tožeče stranke v pritožbi, naj se opravi glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje.
ukrep urbanističnega inšpektorja - zavrnitev zahteve o dovolitvi priglašenih del - pravnomočna odločba
Pravilno je stališče, da je v upravno-inšpekcijskem postopku bilo pomembno zgolj dejstvo, da je bila zahteva tožeče stranke za izdajo ustrezno spremenjenega dovoljenja pravnomočno zavrnjena.
Prepovedi iz 4. in 6. alinee 1. odstavka 76c. člena ZUN se ne uporabljajo za parcelacije parcel iz 1. odstavka 49. člena ZSZ.
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZAPPNI člen 1, 1a.ZLPP člen 50, 50/2.ZPPOLS člen 25, 25e, 25h, 25m.ZZLPPO člen 3, 3/2, 65, 65/2.ZPP člen 41, 41/2, 377, 490.
lastninjenje - oškodovanje družbene lastnine - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija družbenega pravobranilca - zavrženje tožbe
Prehodna določba drugega odstavka 65. člena ZZLPPO je sicer ohranila v veljavi tudi določbo 25.m člena ZPPOLS, ki ohranja pravobranilčevo pravico iz 50. člena ZLPP, vendar pa se določba 25.m člena ZPPOLS uporablja le glede neolastninjenih podjetij (iz drugega odstavka 3. člena ZZLPPO) in za postopke, ki jih vodi družbeni pravobranilec (ki so ob uveljavitvi ZZLPPO že bili v teku).
Iz dejstva, da je po tretjem odstavku 1.a člena novele ZAPPNI Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij upravičena opraviti postopke revidiranja, ni mogoče izpeljati upravičenja družbenega pravobranilca za vložitev tožbe zaradi oškodovanja družbenega premoženja.
25.e člen ZPPOLS revizijskemu organu sicer nalaga obvestitev družbenega pravobranilca o izsledkih revizije, vender pa o morebitnem tožbenem upravičenju družbenega pravobranilca molči. Iz zakona torej ne izhaja, da mu tožbeno upravičenje podeljuje.
izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje revidenta med revizijskim postopkom - zavrženje revizije
Če je bila gospodarska družba, ki je vložila revizijo, med revizijskim postopkom izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka, je s tem prenehala njena pravica do revizije, zato jo revizijsko sodišče zavrže.
ZPP člen 212, 339, 339/2-8, 370, 370/1-2, 370/2, 370/3.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene - razpravno načelo - načelo proste presoje dokazov - ugotavljanje pogodbene volje strank - bistvena kršitev določb pravdnega postopa - upoštevanje dejstev, ki jih stranka ni zatrjevala - dejanska in pravna vprašanja v zvezi s pogodbo
Pri razlagi pomena in učinkov določb pisne pogodbe gre za pravno vprašanje, pri ugotavljanju izražene pogodbene volje strank oziroma vsebine ustne pogodbe pa za dejansko vprašanje. Tako je ugotavljanje, ali je bil dogovor sklenjen oziroma kakšna je bila vsebina dogovora (kaj sta pogodbeni stranki z njim zasledovali), dejansko zaključevanje, ki pa ni predmet revizijskega preizkusa.
ZDruP člen 1.ZPPOLS člen 25, 25m.ZZLPPO člen 7, 7/1, 7/2, 7/3, 65, 65/2.
lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija družbenega pravobranilca - zavrženje tožbe
Po določbi 2. odstavka 65. člena ZZLPPO ima družbeni pravobranilec pooblastilo za vodenje tekočih postopkov, torej takih, ki jih je začel pred uveljavitvijo ZPPOLS in da tedaj še niso bili končani.
Ker iz spisa ni razvidno, da bi šlo za spor iz zavarovalnega razmerja, ne gre pristojnost socialnega sodišča v smislu določil drugega odstavka 5. člena ZDSS. Zato je za rešitev tega spora, na kar kaže predvsem prvi del tožbenega zahtevka, ki predlaga razveljavitev odločbe, ki jo je izdala tožena stranka, ki je upravni organ, v obravnavani stvari pristojno specializirano upravno, ne pa specializirano socialno sodišče.
spor o pristojnosti - zavarovanje za primer brezposelnosti
Sporna pogodba med strankama je bila pogodba o medsebojnih pravicah in obveznostih strank pri usposabljanju brezposelnih, kar je ukrep aktivne politike zaposlovanja in ne zavarovanja za primer brezposelnosti. Zato v spornem primeru ne gre za spor, ki bi ga lahko po 3. točki drugega odstavka 5. člena ZDSS obravnavali kot spor s področja zavarovanja za primer brezposelnosti. Po presoji Vrhovnega sodišča gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa prvi odstavek 481. člena ZPP. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče. Specializirana sodišča so sodišča z ozkim področjem odločanja in pristojna samo za odločanje v sporih, za katere je tako določeno (določbe 5. člena ZDSS) s posebnimi predpisi (določba 1. člena ZPP).