Formacija ima dvojno funkcijo, ker gre pri njej po eni strani za vojaški akt, akt o organizaciji in vodenju vojske, kar ni predmet presoje v delovnem sporu, na drugi strani pa vsebuje formacija tudi delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (zlasti pogoje za zasedbo delovnih mest in plačilne razrede), in v tem delu jo je obravnavati podobno kot splošne akte drugih delodajalcev.
odškodnina za nesrečo pri delu - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - sosporništvo
Povzročitelj škode in zavarovalnica nista enotna temveč navadna sospornika, saj ne gre za isto dejansko in pravno podlago spora in je zoper vsakega od njiju mogoče izdati različno sodbo oziroma sodbo različne vsebine. To pomeni tudi, da odločitev o pritožbi enega sospornika, ne koristi in ne škoduje drugemu sosporniku. Zato uspeh s pritožbo druge tožene stranke, ne more koristiti prvi toženi stranki, ki pritožbe ni vložila.
ZPP člen 5. ZPP (1977) člen 109, 186, 186/1, 194, 194/1, 354, 354/2-7. ZPP (1999) člen 2, 181, 181/3, 183, 315, 339, 339/2-8.URS člen 14, 22.
plačilo razlike v plači - vmesna sodba - ugotovitev o pravni podlagi spora kot predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka
Tako kot z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom oz. samostojno ugotovitveno tožbo ni dopustno zahtevati zgolj ugotovitve (ne)obstoja nekega dejstva, ne morejo biti predmet ugotovitvenega zahtevka posamezne materialnopravne predpostavke pravnega razmerja. Sodišče mora ob ugotovitvi dejstev, pomembnih za razrešitev spora, odločiti, ali se ugotovljeno dejansko stanje ujema z abstraktnim dejanskim stanjem pravne norme ter izreče pravno posledico, ki jo pravna norma predvideva.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez dovoljenja
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po 73. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zadostuje ugotovitev, da je investitorica zgradila objekt brez ustreznega dovoljenja.
Pogoji, določeni v pravnomočnem lokacijskem dovoljenju glede namembnosti objekta, so obvezujoči za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker je prvostopno sodišče v zadevi odločilo na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo pravilno ugotovljeno v upravnem postopku, tožnika pa v tožbi glavne obravnave nista izrecno zahtevala, sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka in je glede na 2. odstavek 50.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS07184
ZIKS člen 145a, 145c. ZIKS-G člen 2. ZIKS-A1 člen 1.ZDen člen 72.ZOR člen 189.ZUstS člen 48.
vrnitev zaplenjenega premoženja - poprava krivic - zaplemba premoženja - odločba Ustavnega sodišča - pravica do plačila odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - pravne posledice ugotovitve protiustavnosti nekaterih določb ZIKS - vpliv delne razveljavitve ZIKS na sodno odločanje
Odškodninski zahtevki v zvezi s premoženjem, ki je bilo vrnjeno na podlagi razveljavitve kazenske obsodilne sodbe s sankcijo zaplembe premoženja (v primerih iz 145.a člena ZIKS-G), se za čas od zaplembe pa do razveljavitve odločbe o zaplembi, ne priznavajo (145.c člen ZIKS-1A).
Pravne posledice odločbe o ugotovitvi protiustavnosti predpisa so smiselno enake kot so posledice odločbe o razveljavitvi predpisa z odloženim rokom. V obeh primerih sporne določbe zakona veljajo še naprej ter sodišča lahko nanje opirajo odločitve.
pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejšega ukrepa - sojenje v razumnem roku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
Če sodišče na podlagi ugotovljenih okoliščin spozna, da je pripor zoper obtoženca neogibno potreben, ni dolžno še posebej obrazlagati, da z milejšimi ukrepi ugotovljene ponovitvene nevarnosti ni mogoče odpraviti.
Presoja okoliščin v zvezi s pravico do sojenja v razumnem roku.
ugotovitev državljanstva - zahteva - preizkus zahteve
Zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu se zavrže, če je bila o taki zahtevi že izdana zavrnilna odločba in se dejansko oz. pravno stanje, na katero se zahteva opira, ni spremenilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21771
ZKP člen 150, 152, 152/1, 420, 420/2.KZ člen 95, 95/1, 96, 96/1, 310, 310/2.
posebne operativne metode in sredstva - razlogi za sum - izzvana kriminalna dejavnost - tajni policijski sodelavec - izvajanje dokazov - posredni dokazi - poročilo o izvajanju tajnega opazovanja - strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uradna tajnost - prenehanje varovanja uradne tajnosti v skrajni sili - odvzem premoženjske koristi - kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - velika količina razstreliva
Ker gre pri razlogih za sum za najnižji standard verjetnosti v kazenskem pravu, je informacija organov za notranje zadeve, da S. naprodaj ponuja večjo količino eksploziva skupaj z vžigalno vrvico in detonatorji, zadostovala za odreditev ukrepov po 150. členu ZKP.
Med tajnim policijskim sodelavcem (TPS) in obsojenim je moralo, da je preiskovalni sodnik lahko ugotovil razloge za sum, da je slednji z eno ali več osebami sodeloval pri izvršitvi kaznivih dejanj, priti do stika in pogovora o eksplozivu. Ob tem, ko je do teh kontaktov prišlo, TPS s tem ni nezakonito izvajal ukrepa, za katerega bi morala obstajati odredba preiskovalnega sodnika.
Posredni dokazi, kakršna sta poročilo o ugotovitvah tajnega policijskega sodelavca in poročilo o izvajanju tajnega opazovanja, lahko dejanske ugotovitve le utrjujejo, zaradi njihove manjše procesne vrednosti pa zgolj na njihovi podlagi dejanskega stanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
Obsojeni M., če bi ga kot tajnega sodelavca VOMO res vezala uradna tajnost, bi le-to v primeru, ko mu je zaradi kazenskega postopka grozil odvzem osebne svobode, v skladu z načelom skrajne sile lahko prenehal varovati.
Petindvajset kilogramov mešanice vojaških brizantnih razstreliv tudi po dosedanji sodni praksi nedvomno predstavlja veliko količino eksploziva (2. odstavek 310. člena KZ), saj je Vrhovno sodišče kot takšno opredelilo že bistveno manjšo količino eksploziva.
Predlagatelj pravilno opozarja, da je proti sklepom o vrnitvi zaplenjenega premoženja po drugem odstavku 145.č člena ZIKS v zvezi s 266. členom ZIKS-1 izrecno dovoljena revizija, tako da je revizija proti takim odločitvam načeloma dovoljena (drugi odstavek 384. člena ZPP). Seveda pa je treba določila ZIKS povezati z določili ZPP, ki ne dovoljujejo revizije proti vsem sodnim odločbam, temveč samo proti nekaterim. Po prvem odstavku 384. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V obravnavanem primeru postopek v zvezi z obnovo postopka še ni bil pravnomočno končan.
Dopustnost izreka ukrepa začasne prepovedi dejanja nelojalne konkurence, ki jo izreče organ tržne inšpekcije, se presoja na podlagi 2. alinee 2. odstavka 28. člena ZVK. Vložena ovadba zaradi takega dejanja inšpekcijskemu organu nalaga obveznost za izrek tega ukrepa.
Morebitne koristi od ugotovitve ničnosti sporne pogodbe bi lahko prirasle le v korist zasebnega premoženja. Razlogi javne koristi, ki so v postopkih odprave oškodovanja družbenega premoženja lahko upravičevali ekstenzivno razlago in uporabo 5. člena ZOR kot podlage za ničnost, torej niso podani.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti samo takrat, ko postane sodba pravnomočna glede vseh kaznivih dejanj, za katera teče zoper obtoženca enoten postopek.
upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - bistvena kršitev določb postopka
Po 2. odstavku 245. člena ZUP/86 mora organ druge stopnje v obrazložitvi odločbe presoditi vse pritožbene navedbe. To pomeni, da mora v okviru pritožbenih navedb presoditi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe in v obrazložitvi jasno navesti, katere pritožbene navedbe šteje za utemeljene in katere ne. Ker je to dejstvo pomembno za odločitev, je z opustitvijo ravnanja po 2.
odstavku 245. člena ZUP/86 podana bistvena kršitev določb postopka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče stori absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, če ne navede razlogov (ali če so ti nejasni oziroma protislovni) o odločilnih dejstvih, ki jih sicer v izreku ali obrazložitvi sodbe šteje za ugotovljena. Če pa sodišče posameznih odločilnih ali drugih dejstev sploh ne ugotavlja, takšna pomanjkljivost pomeni nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.