Glede na ugotovitve izvedenca je na mestu očitek sodišč prve in druge stopnje, da bi morala tožnica bolj natančno opredeliti kakšno vzdrževanje bi moral zavarovanec toženke zagotoviti in v kakšni vzročni zvezi naj bi bilo neustrezno vzdrževanje s požarom. Takšna zahteva sodišča za tožnico po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja nemogočega dokaznega bremena.
Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenih zahtevkov, zato tožniku ne more prisoditi niti kaj več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahteval, čeprav je morda tožnik po materialnem pravu upravičen do česa več ali česa drugega.
Bistvo reparacijske obveznosti pri vzajemnih pogodbah je v tem, da vsaka stranka lahko zahteva vrnitev tistega, kar je na podlagi razdrte pogodbe dala. Tožnik je od toženke upravičeno zahteval vračilo danega, to je kupnine, ni pa upravičen od nje zahtevati, naj plovilo prevzame v posest. Tožbeni zahtevek za vrnitev plovila na podlagi razdrte pogodbe je postavila stranka, ki ni nosilka te pravice.
vlaganja v nepremičnino - solastniški delež - povrnitev vlaganj - darilna pogodba - povečanje solastniškega deleža z vlaganji - vlaganja v skupne dele nepremičnine - obogatitveni zahtevek - dospelost terjatve - neutemeljen tožbeni zahtevek
Zahtevek za povrnitev vlaganj ni utemeljen. Ta namreč niso bila brez podlage in niso povzročila tožničinega prikrajšanja (prim. prvi odstavek 48. člena SPZ). V zameno za svoja vlaganja je, tak je bil dogovor med strankama, namreč pridobila solastninsko pravico v deležu 1/3, kar se prilega dejstvu, da so njena vlaganja privedla do trostanovanjske stavbe.
Pravilo, po katerem dospejo zahtevki graditelja šele zatem, ko je ta izgubil posest nepremičnine (argument iz tretjega odstavka 48. člena SPZ), ne velja tudi v primerih, ko je na nepremičnini (v skladu z dogovorom med lastnikom in graditeljem, kot je bilo v konkretnem primeru) nastala solastnina obeh - lastnika in graditelja. Vezati obogatitveni zahtevek etažnega lastnika ali solastnika iz naslova vlaganj v skupne dele stavbe na njegovo izgubo posesti nepremičnine, bi bilo namreč v neskladju z ustavnim jamstvom lastnine (33. člen Ustave RS).
denacionalizacija nepremičnin - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - gradnja stavbe - nedopustno ravnanje - protipravnost - civilni delikt - nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi - povrnitev materialne škode
Tožbeni zahtevek temelji na protipravnem ravnanju prve toženke kot denacionalizacijske zavezanke, ki je v tem, da je po uveljavitvi ZDen na nepremičnini, glede katere je obstajala dolžnost vrnitve, zgradila objekt, vrnitev v naravi pa zaradi tega ni bila (več) mogoča in je zato tožnik dobil v denacionalizacijskem postopku vrednostno manj, kot je vrednost v naravi vrnjene nepremičnine. Podlaga takšnemu zahtevku je nedopustno ravnanje oziroma civilni delikt, torej splošna pravila civilnega prava o povrnitvi škode.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - obseg zavarovanja - dokazovanje
Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je materialnopravno pravilna. V konkretnem primeru je do škode prišlo zaradi dogodka, ki ni bil opredeljen v zavarovalni polici.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - etažna lastnina - nujna pot - poseg v lastninsko pravico - javni interes - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zahteva izkazuje izključno predlagateljičin subjektivni interes v povezavi z načinom uporabe stanovanja. Ker zahteva ni izkazala obstoja javnega interesa za odločanje, jo je Vrhovno sodišče zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 367.a člena ZPP zavrglo.
ZKP člen 17, 227, 285a, 285a/3, 321, 321/5, 371, 371/2, 420, 420/5.. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica obrambe - predobravnavni narok - prekluzija - načelo materialne resnice - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pouk obdolžencu - preložitev naroka - procesno vodstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče je tisto, ki skrbi za procesno disciplino in v okviru čvrstega procesnega vodstva presoja upravičenost razlogov za preložitev procesnega dejanja.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi sodišče druge stopnje lahko sámo odpravilo ugotovljeno procesno kršitev (prvi odstavek 354. člena ZPP), niti za situacijo, ko bi lahko sámo učinkoviteje in hitreje od sodišče prve stopnje dopolnilo postopek in ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva (prvi odstavek 355. člena ZPP).
Protipravna izterjava dolga pomeni tudi izterjavo nezapadlega dolga in je celotni plačani znesek predstavljal neobstoječo obveznost oškodovanca tako, da je uresničen zakonski znak, da je obsojenka ravnala protipravno, torej, da je v izvršbi protipravno izterjala več, kot je bil oškodovanec dolžan plačati in si nato tudi prilastila zmotno preplačilo dolga.
ZEN člen 11, 82, 87, 87/1. SPZ člen 118. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 22.
dopuščena revizija - odločba Geodetske uprave - spremembe vpisov v katastru stavb - skupni deli stavbe v etažni lastnini - pooblastila upravnika - soglasje vseh etažnih lastnikov - skrajšani ugotovitveni postopek
Upravnik je oseba, ki je že po zakonu upravičena vložiti zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb. Med spremembe podatkov stavb pa se šteje tudi delitev dela stavbe.
Postopek za spremembo podatkov katastra stavb vsebuje tudi ureditev za primere, ko se etažni lastnik ne strinja z elaboratom. Postopanje geodetske uprave v takem primeru pa ni odvisno od vprašanja, ali potrebuje upravnik stavbe za vložitev zahteve za začetek postopka za spremembo podatkov na podlagi že izdelanega elaborata spremembe podatkov katastra stavb posebno soglasje tega etažnega lastnika, temveč od vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Eden izmed pogojev za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku je, da je zahtevi priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Zapisnik o obravnavi elaborata za vpis stavbe v kataster stavb pa mora izkazati soglasje lastnika stavbe oziroma lastnikov vseh delov stavb, da podatki in načrti, ki so navedeni in prikazani v elaboratu, izkazujejo dejansko stanje stavbe in delov stavb v naravi.
Uredba o spremembah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2015) člen 102, 102/5, 102/7,. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kriterij obrazloženosti sodbe - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - poseg v pravnomočno priznano pravico - poseganje v pridobljene pravice - ugoditev reviziji
Zahteva po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji sodnih odločb je bistven sestavni del poštenega postopka. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje v upravnem sporu mora tako biti razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in pravne subsumpcije le-tega pod uporabljene norme materialnega prava. V vsakem primeru mora biti iz sodbe jasno razvidno, da je sodišče pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih tudi opredelilo, kar je sestavni del pravice do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave.
Upravno sodišče je sicer sprejelo stališče o vsebini zadeve oziroma sledilo stališču tožene stranke v zvezi s tem, vendar pa tega stališča ni obrazložilo, saj ni odgovorilo na tožbene ugovore v zvezi z zatrjevanim posegom v pravnomočno odločbo o pravici do sredstev (za leto 2012) oziroma posegom v pridobljene pravice do izplačila sredstev za upravičene stroške za to leto. Ker tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo argumentirana stališča tožene stranke o ugovorih, ki se nanašajo na uporabo materialnega prava, je izostala obrazložitev sodišča do bistvenih navedb revidentke.
ZLS člen 15.b, 15.b/6, 15.b/15. ZUS-1 člen 73, 73/1. ZLV člen 101, 102.
potrditev mandata člana občinskega sveta - dovoljenost pritožbe - ustanovitev nove občine - ugoditev pritožbi
Dovoljena je pritožba zoper sodbo, s katero Upravno sodišče odloči o potrditvi mandata (izvoljenega) člana občinskega sveta, kateremu občinski svet na podlagi pritožbe (neizvoljenega) kandidata za člana občinskega sveta ni potrdil mandata.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00022399
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1, 17, 26. ZUS-1 člen 2, 2/1. ZUP člen 129, 129/1-1, 279, 279/1-1. ZMZ-1 člen 51.
dopuščena revizija - mednarodna zaščita - predaja prosilca pristojni državi za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - diskrecijska klavzula - zahteva za meritorno odločanje - ni upravna zadeva - dovoljenost tožbe - procesne predpostavke za tožbo - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe - ugoditev reviziji
Iz smisla določbe 17. člena Uredbe Dublin III ne izhaja obveznost države, da odloča o predlogu oziroma zahtevi prosilca za uporabo diskrecijske klavzule. Gre za pravico države, ki temelji na njeni suverenosti, da se odloči za obravnavo prosilca, tudi če to ni njena obveznost glede na določbe Uredbe Dublin III. O takem zahtevku tožnika sploh ni mogoče (vsebinsko) odločiti v upravnem postopku, saj ne gre za upravno zadevo in bi bila izdana upravna odločba zato nična. Logično je torej, da v tem primeru tudi upravni spor ni dopusten.
Odločba o predaji iz 26. člena Uredbe Dublin III v obravnavanem primeru, ko je bilo odločeno o tem, da Republika Slovenija ne bo obravnavala prošnje prosilca za mednarodno zaščito zaradi njegove predaje drugi državi članici, ima v bistvenem enake pravne posledice, kot bi jih imel sklep, s katerim bi pristojni organ zavrgel prošnjo za mednarodno zaščito, če bi ugotovil, da je za njeno obravnavo pristojna druga država članica (četrta alineja 51. člena ZMZ-1).
dovoljenost revizije - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izkazanost pogojev za dovoljenost ob vložitvi revizije - odločba Ustavnega sodišča - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno
Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da ZUS-1 sicer govori o dovoljeni reviziji, vendar gre po vsebini za kombinacijo z zakonom dovoljene revizije in t. i. dopuščene revizije, tj. revizije, ki jo dopusti sodišče, pri čemer je poudarilo, da so bili namen in cilji zakonodajalca pri uvajanju novega sistema izrednih pravnih sredstev pred Vrhovnim sodiščem po ZUS-1 enaki kot po ZPP, zato Vrhovnemu sodišču ni mogoče očitati arbitrarnosti, če je pri presoji uveljavljanega pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede standarda natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja uporabilo enake kriterije, kot so določeni v četrtem odstavku 367. člena ZPP.
dovoljenost revizije - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice ne izhajajo iz v tem upravnem sporu izpodbijane odločitve
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Okoliščina, da je bil izbris iz registra prebivalstva nezakonit, ne utemeljuje sama po sebi pomena zastavljenih vprašanj, saj je namen Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) odprava posledic (škode), ki je nastala zaradi izbrisa kot nezakonitega ravnanja države, v obravnavani zadevi pa gre za spor o posameznih vidikih pogojev, ki jih za izplačilo odškodnine določa zakon (izpolnjenost pogoja za pridobitev statusa upravičenca ali upravičenke).
začasna odredba - inšpekcijska odločba - kmetijska in gozdna zemljišča - težko popravljiva škoda ni izkazana
Ko gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. Začasna odredba namreč ni namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih določa ZUS-1 v prvem odstavku 32. člena (da tožba ne zadrži izvršitve upravnega akta, če zakon ne določa drugače), temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera. V obravnavani zadevi bi zato lahko bila upoštevna le škoda v smislu negativnih posledic naloženega ukrepa, ki bi izhajale iz pritožnikovih razmer, torej ob upoštevanju njegovih subjektivnih okoliščin. Te pa pritožnik ni izkazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00023218
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVO-1 člen 51a, 51a/5, 51a/7.
dopuščena revizija - že zgrajen objekt - predhodni postopek - obvezna presoja vplivov na okolje - okoljevarstveno soglasje - soglasje h gradnji
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali so v primeru že zgrajenih objektov določbe 51.a člena ZVO-1 (zlasti petega in sedmega odstavka) zadostna podlaga za naknadno izvedbo predhodnega postopka in s tem za presojo obveznosti izvedbe presoje vplivov že izvršenega posega na okolje?