ZDavP-2 člen 87. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - procesni sklep - pravni interes za vodenje upravnega postopka - zavrženje predloga - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Možnosti za sodno varstvo v upravnem sporu v obravnavani zadevi ni mogoče utemeljiti niti na 2. niti na 5. členu ZUS-1, saj izpodbijani sklep po vsebini ne predstavlja niti akta, ki bi pomenil odločitev o pravici ali obveznosti tožnika, niti ne gre za katerega od sklepov, zoper katere je po izrecni zakonski določbi dovoljen upravni spor.
davek od dohodkov pravnih oseb - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Razlaga pravil upravnega postopka na način, da je treba predlog oz. vlogo stranke za odlog davčne izvršbe zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka, je v obravnavanem primeru napačna. Tožnikovo sporno vlogo bi bilo treba obravnavati kot (zgolj) procesni predlog, ne pa kot zahtevo v smislu 129. člena ZUP, posledično pa prvostopenjski organ tožnikove vloge ne bi smel zavreči po cit. pravni podlagi, saj se ta ne nanaša na obravnavanje procesnih predlogov strank.
ZIN člen 5, 25. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev inšpekcijskega postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sklep o ustavitvi postopka ni upravni akt, ki bi oblikoval ali spreminjal pravni položaj oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato tak sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti.
Ker sklep o ustavitvi ni upravni akt, pa tožnica tudi ne more izpodbijati sklepa, s katerim je prvostopenjski organ njeno pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka zavrgel, saj lahko posledično tudi za ta akt velja zgolj enako, tj., da ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb oziroma ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev in zato ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
ZIntPK člen 4, 4/1, 4/1-14, 11, 13, 13/5, 13/6. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ugotovitve o konkretnem primeru - lobiranje - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)
Načelna opredelitev pojma lobiranje še ne zadostuje za ugotovitev kršitve v posameznem oziroma v konkretnem primeru, saj je glede na zakonsko definicijo lobiranja treba določno ugotoviti ravnanje lobista, tj. na kateri postopek sprejemanja odločitve oziroma na sprejem katere odločitve (njeno vsebino) je nameraval lobist vplivati. Sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru to ravnanje ni konkretno opredeljeno kot predmet postopka (odločitev), pri čemer tudi ne izhaja iz razlogov za odločitev (obrazložitev). Toženka namreč nikjer v izpodbijanem aktu ni ugotovila, na katero odločitev ministra oziroma drugih uradnikov ministrstva naj bi tožnik sploh želel vplivati.
ZNISESČP člen 7, 7/4, 10, 10/3, 10/3/3, 10/4.. ZUP člen 129, 129/1.. Uredba (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (2016) člen 2, 2/1, 3, 3/1, 4.. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2/1, 64, 64/1, 64/1/3.. ZOLMP-1 člen 1, 1/2.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - nepopolna zahteva - apostilla - verifikacija stare devizne vloge
Glede na določbe Uredbe (EU) 2016/1191 z dne 6. 7. 2016 bo bo morala tožena stranka v ponovnem postopku tudi presoditi, ali je poziv tožene stranke na dopolnitev zahteve tožeče stranke v zvezi s pooblastilom upravičen. Kot je navedla tožeča stranka, je pooblastilo za zastopanje v postopku verifikacije overil notar v Nemčiji (overjen je torej podpis tožeče stranke na pooblastilu), s tem pa je potrjeno ime (identiteta) tožeče stranke. Po oceni sodišča bi zato lahko šlo za javno listino v smislu Uredbe EU.
ZUP člen 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4. ZPP člen 95, 95/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - izredno pravno sredstvo - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila
V smislu drugega odstavka 59. člena ZUP je posebno pooblastilo za vložitev izrednih pravnih sredstev pooblastilo, ki je dano po zaključku upravnega postopka in gre torej za "drugo" pooblastilo, pri čemer pa mora biti seveda vsebina tega pooblastila taka, da zajema oziroma ne izključuje upravičenja odvetnika, da v imenu in za račun stranke vloži konkretno izredno pravno sredstvo. Pri tem pa po presoji sodišča ni treba, da je tako izredno pravno sredstvo v pooblastilu "izrecno navedeno", kajti zakon to zahteva le za pooblastilo dano osebi, ki ni odvetnik.
Pri tem pa v praksi tudi glede določbe drugega odstavka 95. člena ZPP, čeprav je praksa sodišča različna, vendarle prevladuje razlaga, da določba vložniku izrednih pravnih sredstev nalaga le predložitev novega pooblastila. Zahteva, da mora biti v pooblastilu za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki je novo, izrecno zapisano tudi, da je dano za vložitev (konkretno navedenega) izrednega pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem, bistveno ne varuje stranke pred lastnimi prenagljenimi ali premalo premišljenimi procesnimi dejanji, kar je temeljni namen določbe drugega odstavka 95. člena ZPP. Potem, ko je postopek pravnomočno končan, za vsa procesna dejanja, ki jih še lahko opravi, odvetnik novo pooblastilo potrebuje samo za vložitev izrednih pravnih sredstev. Novo pooblastilo je potemtakem hkrati tudi posebno.
GZ člen 50, 52, 107. ZIUZEOP člen 100d, 100d/1. ZUP člen 209, 209/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - vplivi na okolje - stranka v postopku - položaj stranskega udeleženca - pravni interes
V integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja sta v en postopek združena postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje (to je postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja iz ZVO-1); v integralnem postopku se izda gradbeno dovoljenje, ki združuje odločitev o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja (prvi odstavek 50. člena GZ). GZ pa je v ZGO-1 urejena soglasja (tudi okoljevarstveno soglasje) prekvalificiral v mnenja.
Mnenje, pridobljeno za potrebe postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ne glede na določbe drugih predpisov, ni upravni akt. Pristojni upravni organ to mnenje obravnava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, v katerem ga je možno izpodbijati le s pravnimi sredstvi zoper gradbeno dovoljenje.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6.
uporabno dovoljenje - status stranke v postopku - procesni sklep - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
Tožnica zahteva, da se po nadzorstveni pravici razveljavi odločba, s katero je Ministrstvo za okolje in prostor nekaterim stanovalcem objekta ..., Ljubljana priznalo status stranskih udeležencev v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za objekt, ki ga je zgradila tožnica. Ta odločitev je bila zgolj odločitev procesne narave v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, s katero ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice in z njo postopek odločanja v času njene izdaje tudi (še) ni bil končan. Zato ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1 in v posledici tega ne uživa pravnega varstva pred naslovnim sodiščem.
Ker odločba, s katero je Ministrstvo za okolje in prostor uvodoma navedenim osebam priznalo status stranke ni upravni akt, pa tudi ni mogoče priznati narave upravnega akta izpodbijanemu sklepu o zavrženju predloga, da se ta odločitev po nadzorstveni pravici razveljavi.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo presežka ddv - molk organa - zavrženje pritožbe - stranka postopka
Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi tožnik v postopku, ki se nanaša na vračilo davka družbi A. d.o.o. - v likvidaciji in v katerem je bila omenjeni družbi izdana odločba, zahteval priznanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, o čemer bi tekel postopek oziroma bi bilo odločeno v navedenem postopku. V navedenem postopku tožnik tako položaja stranke ni pridobil. Zato je bila tožniku tudi zavržena pritožba zoper odločbo organa prve stopnje z dne 27. 6. 2019, slednje pa je tudi razlog, da tožnik ne more biti legitimiran za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje.