nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - občinski prostorski akti - opredelitev zemljišča v prostorskih planih v času odločanja - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - dejanska uporaba zemljišča - hudournik - meteorne vode - neprimerno odvodnjavanje meteorne vode
Tožnikovemu ugovoru, da dejanska gradnja na zemljiščih, za kateri je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, zaradi naravnih danosti ni možna, ni mogoče slediti, saj sta tožnikovi nepremičnini umeščeni med nezazidana stavbna zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja, sporno pa tudi ni, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto. Če tožena stranka, glede na opisano dejansko stanje, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tožniku ne bi odmerila, bi ravnala v nasprotju z veljavnimi predpisi, tako pa je tožniku to nadomestilo odmerila s tem, da je od skupne površine tožnikovih zemljišč odštela 350 m2 površine, kolikor znaša površina hudournika in vodna površina. Na sprejeto odločitev pa tudi ne more vplivati tožnikovo sklicevanje, da gradnja na njegovih zemljiščih ni mogoča zato, ker pristojna občina ni poskrbela za ustrezno ureditev odtekanja meteornih voda. Tovrstne ugovore, ki pomenijo zahtevo po varstvu lastninske pravice oziroma preprečevanje posegov vanjo, namreč lahko tožnik uveljavlja le v za to predvidenih civilnopravnih postopkih in ne v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
ZP-1 člen 44. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - sankcija za prekršek - zastaranje
ZP-1 v 44. členu določa zgolj rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije za prekršek oziroma s tem povezanih obveznosti. Če se je izvrševanje začelo v rokih iz ZP-1, pa glede izterjave obveznosti iz naslova stroškov postopka napotuje na določbe ZDavP-2 o pravici do izterjave davka.
Z zapustitvijo azilnega doma tožnik s konkludentnim ravnanjem pokaže, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, očitno ne posega več v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 18, 18/1, 18/1-c.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožnik ni uspel izkazati, da trpi za posebej hudo duševno ali fizično boleznijo, ki bi pri njem lahko povzročila dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. V kolikor bi ta bila morebiti naknadno podana, pa bo imel na Hrvaškem ustrezno zdravstveno oskrbo, tako kot v Republiki Sloveniji, saj na Hrvaškem niso izkazane sistemske pomanjkljivosti v zvezi z zdravstveno oskrbo prosilcev.
ZJA člen 16, 23, 23/2, 28. ZUP člen 29, 31, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
postopek za razrešitev - kolegijski organ - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka - razrešitev člana sveta zavoda
Tožnica je ugovarjala, da je postopek začel vodja sektorja za ekonomiko javnega zdravstva Ministrstva za zdravje, ki za vodenje postopka ni pristojen. Ker se toženka v izpodbijanem aktu o tem ugovoru sploh ni izrekla, sodišče tega, ali je postopek vodila pooblaščena oseba, ni moglo preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Glede na to, da toženka na ta ugovor ni odgovorila, pa je bila tožnici kršena tudi pravica do izjave.
Ker toženka ne ugovarja trditvam tožnice, da ni razrešila vseh članov sveta JAZMP, ampak le tri, je to dejstvo nesporno. Iz tega lahko izhaja zgolj zaključek, da očitkov zoper štiri člane ni bilo ter zato ni predmet dokazovanja. Sodišče se sicer strinja s toženko, da so za odločitve lahko odgovorni le posamezniki in ne organ kot tak, vendar pa bi morala toženka, ob tem, ko štirim članom kolegijskega organa ni očitala nobenih kršitev, navesti konkretne razloge o tem, zakaj je ravno tožnici mogoče očitati neaktivnost, tj. s katerim konkretnim delovanjem je odstopala od ravnanja članov, katerim se taka neaktivnost (ob istih sklepih sveta) ne očita. Svet JAZMP je namreč kolegijski organ, ki odloča z večino glasov vseh članov. Že iz tega razloga tožnici ni mogoče posplošeno očitati, da ravno ona kot članica sveta direktorju ni dala (ustreznih) navodil za delo, saj navodila direktorju daje svet.
Iz izpodbijanega akta tudi ne izhaja, kakšno konkretno ravnanje naj bi bilo od tožnice v času, od kar je za pridržke revizorja izvedela in bila obveščena, da bodo ob ustreznem ravnanju vodstva odpravljeni, pa do razrešitve od nje pričakovano, pa ga tožnica ni opravila oziroma ga niso opravili člani sveta. Zgolj na podlagi trditve, da niso izkazana nobena aktivna ravnanja v smeri ustreznega vodenja poslovnih knjig, pa ob navedenih, neprerekanih oziroma nespornih dejstvih, zakonski razlog za razrešitev ni izkazan.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dostopna pot - ugovori stranskega udeleženca - soglasje občine
Iz 43. člena GZ izhaja, da se organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih tehničnih oziroma strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima projektna dokumentacija vse sestavine, ali je gradnja skladna s prostorskim izvedbenim aktom, kot tudi, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj. In ker je organ (med drugim tudi) ugotovil, da so k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložena vsa zahtevana (pozitivna) mnenja, med drugim mnenje Občine Bled, k skladnosti projektne dokumentacije za nameravano gradnjo na območju Občine Bled glede: skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe, ki že na prvi pogled ni nejasno, neusklajeno oziroma brez ustrezne pravne podlage, sodišče pritrjuje zaključku organa, da je pogoj iz 3. točke prvega odstavka 43. člena GZ izpolnjen.
Pri razlagi pojma materialne vzajemnosti, ki jo ZDen v citiranem tretjem odstavku 9. člena zahteva za denacionalizacijo premoženja osebam, ki niso slovenski državljani, je treba izhajati iz vsebinskih pogojev, pod katerimi lahko slovenski državljani v državi tujca pridobijo vrnjeno podržavljeno jim premoženje. Ti pogoji morajo biti enaki oziroma bistveno primerljivi tako glede višine, kot tudi oblike in upravičencev. Ni torej dovolj zgolj ugotovitev, da so slovenski državljani na Hrvaškem upravičeni do denacionalizacije premoženja.
ZTuj-2 člen 68, 76, 76/1, 79, 81, 83, 83/3, 85. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2.
omejitev gibanja - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - razlogi za omejitev gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - begosumnost - sorazmernost in nujnost ukrepa - istovetnost
Iz oblikovane sodne prakse izhaja, da je potrebno ZTuj-2 razlagati skladno z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Iz določb izhaja, da morajo biti že v odločbi, s katero je odrejeno pridržanje, kar je tudi nastanitev v Centru za tujce, konkretno obrazloženi dejanski in pravni razlogi za pridržanje, ob upoštevanju načela sorazmernosti, pa mora biti uporaba ukrepa za namen odstranitve omejena.
Nobenega dvoma ni, da je tožnik pred pristojnimi avstrijskimi in nemškimi organi navajal različne osebne podatke, kar je potrdil na zaslišanju dne 12. 10. 2020. Iz podatkov upravnega spisa ter zaslišanja priče na glavni obravnavi utemeljeno izhaja, da tudi v tem postopku podani osebni podatki niso pravi in ga na podlagi njih ni bilo mogoče identificirati in tako ni znana istovetnost tožnika, ki z dajanjem napačnih osebnih podatkov ovira oziroma onemogoča postopek priprave njegove vrnitve oziroma njegove odstranitve iz države. Glede na navedeno je ukrep omejitve gibanja tožnika, glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretni zadevi, nujen in sorazmeren.
ZJA člen 16, 18, 23, 23/2. ZUP člen 29, 31, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
kolegijski organ - postopek razrešitve - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka - predčasna razrešitev
Tožnica je ugovarjala, da je postopek začel vodja sektorja za ekonomiko javnega zdravstva Ministrstva za zdravje, ki za vodenje postopka ni pristojen. Ker se toženka v izpodbijanem aktu o tem ugovoru sploh ni izrekla, sodišče tega, ali je postopek vodila pooblaščena oseba, ni moglo preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Glede na to, da toženka na ta ugovor ni odgovorila, pa je bila tožnici kršena tudi pravica do izjave.
Ker toženka ne ugovarja trditvam tožnice, da ni razrešila vseh članov sveta JAZMP, ampak le tri, je to dejstvo nesporno. Iz tega lahko izhaja zgolj zaključek, da očitkov zoper štiri člane ni bilo ter zato ni predmet dokazovanja. Sodišče se sicer strinja s toženko, da so za odločitve lahko odgovorni le posamezniki in ne organ kot tak, vendar pa bi morala toženka, ob tem, ko štirim članom kolegijskega organa ni očitala nobenih kršitev, navesti konkretne razloge o tem, zakaj je ravno tožnici mogoče očitati neaktivnost, tj. s katerim konkretnim delovanjem je odstopala od ravnanja članov, katerim se taka neaktivnost (ob istih sklepih sveta) ne očita. Svet JAZMP je namreč kolegijski organ, ki odloča z večino glasov vseh članov. Že iz tega razloga tožnici ni mogoče posplošeno očitati, da ravno ona kot članica sveta direktorju ni dala (ustreznih) navodil za delo, saj navodila direktorju daje svet.
Iz izpodbijanega akta tudi ne izhaja, kakšno konkretno ravnanje naj bi bilo od tožnice v času, od kar je za pridržke revizorja izvedela in bila obveščena, da bodo ob ustreznem ravnanju vodstva odpravljeni, pa do razrešitve, od nje pričakovano, pa ga tožnica ni opravila oziroma ga niso opravili člani sveta. Zgolj na podlagi trditve, da niso izkazana nobena aktivna ravnanja v smeri ustreznega vodenja poslovnih knjig, pa ob navedenih, neprerekanih oziroma nespornih dejstvih, zakonski razlog za razrešitev ni izkazan.
ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 19, 19/3, 25, 25/1, 25/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek
V postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku se preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. Če takih ovir organ ne ugotovi, pravni posel odobri. Pravilnosti odločitve prvostopenjskega organa v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da ovir iz 19. člena ZKZ v konkretnem primeru ni, pa tožnik ne izpodbija. Vsi tožnikovi ugovori v tem upravnem sporu se namreč nanašajo na pravilnost in zakonitost postopka javne dražbe oziroma izvršilnega postopka, katerega presoja ni v pristojnosti upravnega organa.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj - odpust obveznosti - prednostne terjatve
Obravnavane obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost in v zvezi z njimi obračunanih obresti, ki se izterjujejo, imajo naravo prednostnih nezavarovanih terjatev skladno z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP. Za tovrstne obveznosti pa odpust ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, ki po noveli ZFPPIPP-G, ki velja od 26. 4. 2016 in je merodajen tudi v obravnavani zadevi, določa, da odpust obveznosti ne učinkuje med drugim tudi za prednostne terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da tožnici nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zaradi deložacije ne bi smelo biti naloženo, so v tem postopku, ki se nanaša na davčno izvršbo, neupoštevni, saj v postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi ter nadaljuje davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
postopek razrešitve - predčasna razrešitev - kolegijski organ - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je ugovarjal, da je postopek začel vodja sektorja za ekonomiko javnega zdravstva Ministrstva za zdravje, ki za vodenje postopka ni pristojen. Ker se toženka v izpodbijanem aktu o tem ugovoru sploh ni izrekla, sodišče tega, ali je postopek vodila pooblaščena oseba, ni moglo preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Glede na to, da toženka na ta ugovor ni odgovorila, pa je bila tožniku kršena tudi pravica do izjave.
Ker toženka ne ugovarja trditvam tožnika, da ni razrešila vseh članov sveta JAZMP, ampak le tri, je to dejstvo nesporno. Iz tega lahko izhaja zgolj zaključek, da očitkov zoper štiri člane ni bilo ter zato ni predmet dokazovanja. Sodišče se sicer strinja s toženko, da so za odločitve lahko odgovorni le posamezniki in ne organ kot tak, vendar pa bi morala toženka, ob tem, ko štirim članom kolegijskega organa ni očitala nobenih kršitev, navesti konkretne razloge o tem, zakaj je ravno tožniku mogoče očitati neaktivnost, tj. s katerim konkretnim delovanjem je odstopal od ravnanja članov, katerim se taka neaktivnost (ob istih sklepih sveta) ne očita. Svet JAZMP je namreč kolegijski organ, ki odloča z večino glasov vseh članov. Že iz tega razloga tožniku ni mogoče posplošeno očitati, da ravno on kot član sveta direktorju ni dal (ustreznih) navodil za delo, saj navodila direktorju daje svet.
Iz izpodbijanega akta tudi ne izhaja, kakšno konkretno ravnanje naj bi bilo od tožnika v času, od kar je za pridržke revizorja izvedel in bil obveščen, da bodo ob ustreznem ravnanju vodstva odpravljeni, pa do razrešitve, od njega pričakovano, pa ga tožnik ni opravil oziroma ga niso opravili člani sveta. Zgolj na podlagi trditve, da niso izkazana nobena aktivna ravnanja v smeri ustreznega vodenja poslovnih knjig, pa ob navedenih, neprerekanih oziroma nespornih dejstvih, zakonski razlog za razrešitev ni izkazan.
dohodnina - olajšava za vzdrževane družinske člane - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz obvestila o prejetih dohodkih izhaja, da ima tožnica tri vzdrževane družinske člane. Ker so to podatki, s katerimi razpolaga državni organ, bi moral ta v konkretnem primeru, če je od tožničinega delodajalca kot izplačevalca dohodkov iz delovnega razmerja in plačnika davka prejel podatke o tem, da je tožnica že med letom uveljavljala posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, to upoštevati pri odmeri dohodnine od navedenih dohodkov.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pravnomočna sodna odločba - pritožba
Upravičenec do BPP, ki je v celoti ali delno uspel v postopku in pridobil premoženje oziroma dohodke je dolžan BPP povrniti zgolj na podlagi pravnomočne odločbe sodišča, v danem primeru pa, zaradi vložene pritožbe, sodba sodišča še ni pravnomočna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški prevoza - obsojenec
Pri obravnavi prošnje za oprostitev plačila stroškov prevoza obsojenca na sodišče ne gre za upravno zadevo, zoper katero bi bil mogoč upravni spor, v posledici česar tudi ni mogoče pravno svetovanje.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-5. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
nepovratna sredstva - mladi prevzemniki kmetij - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev
Prenosa kmetijskega gospodarstva v okoliščinah, ko se je prvotno kmetijsko gospodarstvo v kratkem časovnem obdobju pred tožnikovo prijavo na Javni razpis (štiri mesece pred prijavo) na opisan način delilo na dva KMG-MID, tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti za medgeneracijski prenos skladen z določbami Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) in Javnega razpisa, saj je logičen zaključek, da se je z zmanjšanjem obsega PKP zmanjšala tudi konkurenčnost kmetijskega gospodarstva, kar je Agencija v izpodbijani odločbi primerno obrazložila.
denacionalizacija - obnova postopka - ustavna odločba - rok - predhodno vprašanje - mednarodna pogodba - tuj državljan
Odločba Ustavnega sodišča RS št. Up 282/15 z dne 5. 10. 2017 se ne nanaša na 9. člen ZDen, pač pa na drugi odstavek 10. člena ZDen, ki določa, da v smislu tega zakona niso upravičenci tiste osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države.
Potrebno je raziskati tujo notranjo zakonodajo in ugotoviti, ali bi tak upravičenec odškodnino od tuje države tudi dejansko dobil, če bi jo uveljavljal.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - trditveno in dokazno breme - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
Kar zadeva bivanjske razmere, s katerimi naj bi bil tožnik soočen v zaporu, se tožena stranka ne bi smela opreti samo na zagotovila državnega organa pravobranilstva iz ZDA, ampak bi morala uporabiti tudi poročila o stanju v konkretnem zaporu, kamor naj bi bil tožnik nastanjen, s strani mednarodnih organizacij, ki se sistematično ukvarjajo s spremljanjem tega področja v ZDA. Če teh poročil ni, potem pridejo v poštev tudi poročila drugih inštitucij ali prispevki posameznih komentatorjev, raziskovalcev, novinarjev, katerih analize oziroma poročila je treba ustrezno oceniti z vidika njihove dokazne vrednosti. Tožnik je svoj del dokaznega bremena izpolnil s tem, ko se je skliceval na tri članke. Tožena stranka zaradi napačne razlage določil prvega in tretjega odstavka 530. člena ZKP teh dokazil sploh ni ocenjevala in tako ni izpolnila svojega dokaznega bremena oziroma svojih procesnih obveznosti, da odvrne dvom v to, da bi zaradi bivanjskih razmer v zaporu MCC Chicago prišlo do kršitve pravice iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
Ker tožena stranka v konkretnem primeru opisane kakovosti informacij, vrste informacij in navedenih elementov bivanjskih in režimskih razmer v zapornem kompleksu MMC Chicago ni poskušala pridobiti, razen od pravosodnega organa ZDA, kar pa z vidika 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah ne zadošča, in tovrstnih informacij ni upoštevala, je s tega vidika izpodbijani akt nezakonit oziroma je tožena stranka napačno uporabila določilo prvega odstavka 530. člena ZKP v zvezi z tretjim odstavkom 530. člena ZKP in procesnim vidikom obveznosti na podlagi 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah.