Z izpodbijanim sklepom terjane obveznosti predstavljajo prednostne terjatve v smislu drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP, torej, da gre za nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Terjani prispevki se nanašajo na obdobje avgusta 2017, nad tožnikom pa se je stečajni postopek začel 1. 9. 2017. Posledično so te terjatve izvzete iz odpusta po 2. točki sklepa o odpustu obveznosti.
Zaradi izogibanja dvojnega obdavčevanja pri odmeri davka od dohodka, torej dohodnine, je v Sloveniji treba odbiti davek od dohodka, ki ga je tožnik plačal v Nemčiji. Pri tem odbitek ne sme presegati tistega dela davka od dohodka, ki je bil izračunan pred odbitkom, pripisanim dohodku, ki se lahko obdavči v Zvezni republiki Nemčiji.
Postopek odmere dohodnine je postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, pri čemer ne drži, da davčnemu organu ob izdaji izpodbijane odločbe niso bili znani podatki o prisotnosti dolžnika na delu, zaradi česar naj posledično ne bi mogel stroškov prehrane upoštevati po uradni dolžnosti. Iz upravnega spisa izhaja, da je pristojna uradna oseba še pred izdajo izpodbijane odločbe po elektronski pošti prejela 12 plačilnih list za tožnika, iz katerih izhaja tudi število oddelanih ur. Vendar v izpodbijani odločbi o tem ni zapisanega drugega, kot da je tožnik predložil tudi plačilne liste.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, dejstev, ki bi lahko bila pravno pomembna glede njegove subjektivne ogroženosti, ki bi mu lahko grozila ob vrnitvi v Alžirijo, ni konkretno in podrobno navajal. Zato tožena stranka dejanskega stanja glede novačenja skrajnežev, kar je tožnik povedal zelo skopo (tožnik ni navedel niti katerih skrajnežev), ob upoštevanju stališča, da je Alžirija skladno z vladnim Odlokom razglašena za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), ni bila dolžna ugotavljati s pridobivanjem poročil o izvorni državi.
Tožnik je šele v tožbi (dopolnitvi) zatrjeval, da je zapustil državo pred potekom 3 let od prenehanja vojaške službe, zato mu ob vrnitvi v Alžirijo grozi zaporna kazen. Pri tem ni navedel razlogov, zakaj navedenega ni mogel predhodno navesti. V postopku pred toženo stranko je navajal le, da obstaja zakon, ki prepoveduje nekdanjim vojaškim uslužbencem zapustitev Alžirije pred potekom tega roka. Posledic ni navajal, niti ni zatrdil, da bi to storil in da bi mu zaradi navedenega ob vrnitvi grozila subjektivna ogroženost.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - davčni dolg - knjigovodska evidenca - knjigovodska kartica kot dokaz - dohodnina
Davčni organ je utemeljeno pričel davčno izvršbo, saj je iz knjigovodske evidence davčnega organa izhajalo, da tožeča stranka svojega dolga, navedenega v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa, in sicer v tabeli od zap. št. 1 do 5, ni poravnala. Iz izpodbijanega sklepa in seznama izvršilnih naslovov namreč izhaja, da so tam navedeni izvršilni naslovi izvršljivi, navedena je tudi višina davčnega dolga (glavnice) in višina obresti. Tožeča stranka v tožbi sicer ugovarja, da zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi v času izdaje, ko so knjigovodske evidence izkazovale dolg, ne da bi se preverila dejanska utemeljenost dolga, pomeni kršitev postopka. Ugovarja, da je utemeljenost dolga sporna, saj je bila dohodnina napačno obračunana. S tem ugovorom tožeča stranka v bistvu izpodbija pravilnost izvršilnega naslova, na katerem med ostalim temelji izpodbijani sklep, kar pa v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 v tej fazi postopka ni dopustno. Navedena določba namreč izrecno določa, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
davek na promet nepremičnin - odplačni prenos - pogodbeni prenos lastninske pravice - nepravilna uporaba materialnega zakona
Razlaga oz. uporaba zakona (ZDPN-2), po kateri je za obdavčitev dovolj dosežena posredna korist pridobitelja nepremičnine, po presoji sodišča v zakonskem besedilu nima zadostne opore, temveč zahteva širitev pomena tistega, kar je zapisano. To pa za davčni predpis ni dopustno, saj mora, v skladu z načelom določnosti, iz zakona jasno izhajati, kdaj so izpolnjeni pogoji za obdavčitev. Kar za primer naknadnih vplačil pomeni, da bi morala biti zaradi specifičnosti koristi, ki se z njimi (lahko) dosežejo, njihova obdavčitev izrecno predpisana in da zato razlogom davčnih organov, po katerih za obdavčitev zadošča obstoječe zakonsko besedilo, po presoji sodišča ni mogoče slediti.
odmera davka v posebnih primerih - nenapovedani dohodki - viri sredstev - davčna osnova - davčna stopnja - posojilna pogodba - breme dokazovanja - zaslišanje priče - neverodostojna listina - tožbena novota
Tožnik posojil v prijavi premoženja in na zaključnem razgovoru ni navedel. Prvič je omenil posojili po enem letu trajanja DIN v pisnih pojasnilih. Na podlagi vsebine sklenjenih pogodb ter okoliščin ob njihovi sklenitvi, davčni organ ugotavlja, da so okoliščine neobičajne in da vzbujajo dvom v resničnost danih posojil. Pri tem kot bistveno pomanjkljivost šteje, da ni dokazil o finačnem toku oziroma o dejanskem prejemu gotovine s strani tožnika, ter da ni izkazano dejstvo, da je tožnik ta denar še imel na dan 1. 1. 2007 in da je ta denar porabil za nakup mercedesa. Zato šteje posojilni pogodbi za neverodostojni listini in ocenjuje, da tožnik teh posojil v letu 2006 ni dobil (oz. prihranil) in da se zato ne priznata kot vir sredstev za nakup mercedesa v letu 2007.
ZDavP-2 člen 143, 143/2, 145, 145/1, 146, 146/1, 393.
davčna izvršba - RTV prispevek - izterjava rtv prispevka - zastaranje pravice do davčne izvršbe
Ker je bil tek 5 letnega zastaralnega roka do izterjave izvršilnih naslovov pretrgan z izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, saj gre za uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen, je zastaranje začelo teči znova. Tako ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje pravice do izterjave neplačanega RTV prispevka.
ZBPP člen 49. ZFPPIPP člen 408. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-6.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti - kršitev zakona - ničnost odločbe
Četudi bi organ ugotovil, da je v postopku izdaje odločbe prišlo do kršitve 408. člena (in morebitnih drugih določb) ZFPPIPP, to ne bi pomenilo, da je podan ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj kršitev materialnega predpisa per se ne pomeni razloga za izrek ničnosti odločbe (ki naj bi tako kršitev vsebovala).
ZLD-1 člen 10, 10/3, 43. ZUP člen 2, 2/1, 2/2, 222, 222/4.
lekarniška dejavnost - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - dovoljenje - upravna zadeva - molk organa
Za poslovanje podružnične lekarnese izda dovoljenje in o njem odloča občina, ki pred tem pridobi predpisana predhodna mnenja oziroma soglasja. Da gre za upravno zadevo, izhaja že iz tega, da se o zadevi izda dovoljenje. Ko pa gre za odločanje o tem, da se nekomu nekaj dovoli, to pomeni, da gre za postopek, ki se začne na zahtevo oziroma na podlagi vloge stranke. Takšno zahtevo je tožnica podala in v njej zahtevala izdajo upravne odločbe.
brezplačna pravna pomoč - upravna zadeva - za odločanje pristojen organ - nepristojnost sodišča - pravni interes
Pritožba zoper odločbo Centra za socialno delo ne pomeni uresničevanja pravice do sodnega varstva, ampak šele do pravnega sredstva v upravnem postopku, zato odločanje o prošnji za dodelitev BPP ne spada v pristojnost nobenega izmed sodišč, navedenih v 31a. členu ZBPP.
prošnja za dodelitev BPP - pravočasnost prošnje - načelo materialne resnice - izjava stranke
Za presojo bistvene okoliščine, ali je bila prošnja za dodelitev BPP podana pred izdelavo izvedenskega mnenja, za stroške katerega je tožnik prosil za oprostitev, tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja. Tako iz tožnikove prošnje kot njene dopolnitve namreč ne izhaja nedvoumen zaključek, da je izvedenec izdelal izvedensko mnenje pred dnem vložitve prošnje.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - zavrženje prošnje
Tožnik bi s tožbo zoper izpodbijani sklep lahko uspel le, če bi v njej uveljavljal in izkazal, da niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje njegove vloge na podlagi ZUP.
odpis davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - globa - zavrženje vloge
Pravilna je odločitev toženke, ki je zavrgla tožnikovo vlogo, s katero je predlagal odpis glob iz naslova prekrškov ter dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in drugih prostovoljnih prispevkov za socialno varnost.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - politično prepričanje kot razlog preganjanja - narodna pripadnost - pomanjkljiva obrazložitev
V zvezi s tožnikovimi navedbami, da je lahko preganjan zaradi narodne pripadnosti in političnega prepričanja so razlogi izpodbijane odločbe bistveno pomanjkljivi, zato se je v tem delu ne da preizkusiti.
ZDavP-2 člen 73, 89. ZUP člen 9, 260, 260-1, 267, 267/3. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva - rok za obnovo postopka - zaslišanje stranke
Obnova postopka v konkretnem primeru je bila utemeljeno začeta, in sicer je bil obnovitveni razlog dovolj utemeljeno izkazan, saj so bili predhodno pri tožniku kot zavezancu za davek z odločbo o odmeri davka od drugih dohodkov, ugotovljeni višji prejemki oziroma dohodki, kot so mu bili upoštevani v prvotni odločbi o odmeri dohodnine, in sicer denarna sredstva v skupnem znesku 468.501,00 EUR, prejeta od družbe D., (v povezavi z družbo B. d. o. o.), opredeljena kot „drugi dohodki“ v smislu 105. člena ZDoh-2. Navedeno dejstvo predstavlja utemeljen razlog za obnovo postopka v smislu tretjega odstavka 267. člena ZUP, ker lahko pripelje do drugačne odmere dohodnine za leto 2009, kot je bila odmerjena s prvotno odločbo, saj se drugi dohodki skladno z določbo prvega odstavka 109. člena ZDoh-2 upoštevajo pri izračunu letne davčne osnove, in sicer se vanjo vštevajo, kar glede na določbo 119. člena ZDoh-2 vpliva na odmero dohodnine.
odmera obveznosti iz kmetijstva - dohodnina - akontacija dohodnine od dohodka iz kmetijstva - kmečko gospodinjstvo - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Izpodbijana odločitev ne ponuja obrazložitve okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da gre pri tožnici v zvezi z ugotavljanjem kmečkega gospodinjstva, za skupnost ene ali več fizičnih oseb, pri kateri se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Za ugotovitev, da gre za kmečko gospodinjstvo, mora biti izpolnjen vsak element iz drugega odstavka 69. člena ZDoh-2, ki mora biti v zadostni meri obrazložen, da ga je mogoče preizkusiti.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - izpolnjevanje pogojev - vezanost upravnega organa na stališče sodišča - meritorna odločitev sodišča
Toženka se v obravnavani zadevi ne sklicuje na katerokoli od navedenih okoliščin, temveč navaja le, da se ne strinja s pravnim mnenjem sodišča o tem, katere pogoje mora izpolnjevati tožnik za delovno mesto poveljnika Gasilske brigade .... To ni utemeljen razlog za odstop od pravnih stališč sodišča.
Pogoji, ki so za delovna mesta poklicnih gasilcev določeni v 13. členu ZGas se ne stopnjujejo, ampak so različno določeni glede na vrsto dela. To jasno izhaja iz četrtega in petega odstavka 13. člena ZGas. V četrtem odstavku so namreč določeni pogoji za poklicnega gasilca, ki vodi operativno delo in mora imeti poleg splošnih pogojev in pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena najmanj višjo strokovno izobrazbo, opravljeno dodatno usposabljanje za to delo, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Zakon se torej izrecno sklicuje na pogoje iz 2. in 3. točke prvega odstavka, ne pa tudi na pogoj iz drugega odstavka. Enako velja za poklicnega gasilca, ki kot poveljnik ali operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, ki mora imeti po petem odstavku 13. člena ZGas poleg splošnih pogojev najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/1.. ZUS-1 člen 56/1, 59, 63, 63/1, 96, 96/1, 96/1/9.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - obnova postopka - prenos sredstev na privatizacijski račun
Po stališču Vrhovnega sodišča v sodbi X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019 je za pravilno rešitev spora po ZNISESČP pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke in s tem obstoječo obveznost do Banke. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino namreč upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Druga poved 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvo poved tega člena (niti v drugo poved prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Kot je v zgoraj omenjeni sodbi že ugotovilo Vrhovno sodišče, tudi ESČP v Zadevi Ališić in drugi ni postavilo zahteve, da bi moralo do plačila ali prenosa sredstev varčevalcev priti z njihovim aktivnim ravnanjem ali po njihovi izrecni volji. Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR zato za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno, tako da je tožena stranka s tem, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja zapustnika pri prenosu sredstev na JPR, ravnala pravilno.
procesna odločitev - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavanem upravnem sporu tožnik izpodbija upravni akt, poimenovan »odločba«, ki pa glede na vsebino dejansko pomeni procesno odločitev o zavrnitvi pritožbe in zavrženje tožnikove zahteve za izločitev uradne osebe. Gre torej zgolj za procesno odločitev, ki poleg tega, da ne pomeni končanja ali obnove postopka, tudi ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in tožnik tudi ne zatrjuje argumentirano, da bi mu izpodbijana odločitev posegla v katero izmed ustavnih pravic, v zvezi s katero mu ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zato tožnik v zvezi z izpodbijanim aktom nima pravice do samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
denacionalizacija - nadomestni upravičenec - vnuk kot nadomestni upravičenec - dedič prvega dednega reda
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje (npr. nepremičnine).
Pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, torej ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen.