stroški pritožbenega postopka - stroški upravne izvršbe, stranki z nasprotujočimi interesi - pritožbeni stroški - stroški odgovora na pritožbo
Ker sta v pritožbenem postopku nastopali stranki z nasprotnimi interesi, predstavlja pravno podlago za odločitev o stroških pritožbenega postopka prvi odstavek 114. člena ZUP.
okoljska škoda - prisilna poravnava - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - obremenjevanje in uničenje okolja - sanacija posega v prostor
Terjatev iz naslova stroškov, ki nastanejo v zvezi z odstranjevanjem odpadkov, je strošek prisilne poravnave in zato potrjena prisilna poravnava na tako terjatev ne more učinkovati.
brezplačna pravna pomoč - obsojenec - vpogled v spis - sodni postopek
Brezplačna pravna pomoč se v skladu s 7. členom ZBPP dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem RS. Namen brezplačne pravne pomoči je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP). Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki in brezplačne pravne pomoči tako tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - namen brezplačne pravne pomoči - uresničevanje pravice do sodnega varstva
Tožnik je v prošnji jasno navedel, da želi pravno svetovanje v zvezi z zadevo opr. št. II U 516/2019. Sodišče meni, da ni pomembno ali je bil tožnik iz strani sodišča v navedeni zadevi pozvan k dopolnitvi tožbe ali podaji kakšne druge vloge. Treba je upoštevati namen brezplačne pravne pomoči, kjer je nedvomno tudi že zagotovljena pravica do sodnega varstva. Slednja nujno vključuje tudi za postopek pred sodiščem potrebno strokovno pomoč, tako svetovanje kot zastopanje.
procesna odločitev - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavanem upravnem sporu tožnik izpodbija upravni akt, poimenovan »odločba«, ki pa glede na vsebino dejansko pomeni procesno odločitev o zavrnitvi pritožbe in zavrženje tožnikove zahteve za izločitev uradne osebe. Gre torej zgolj za procesno odločitev, ki poleg tega, da ne pomeni končanja ali obnove postopka, tudi ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in tožnik tudi ne zatrjuje argumentirano, da bi mu izpodbijana odločitev posegla v katero izmed ustavnih pravic, v zvezi s katero mu ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zato tožnik v zvezi z izpodbijanim aktom nima pravice do samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/1.. ZUS-1 člen 56/1, 59, 63, 63/1, 96, 96/1, 96/1/9.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - obnova postopka - prenos sredstev na privatizacijski račun
Po stališču Vrhovnega sodišča v sodbi X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019 je za pravilno rešitev spora po ZNISESČP pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke in s tem obstoječo obveznost do Banke. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino namreč upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Druga poved 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvo poved tega člena (niti v drugo poved prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Kot je v zgoraj omenjeni sodbi že ugotovilo Vrhovno sodišče, tudi ESČP v Zadevi Ališić in drugi ni postavilo zahteve, da bi moralo do plačila ali prenosa sredstev varčevalcev priti z njihovim aktivnim ravnanjem ali po njihovi izrecni volji. Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR zato za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno, tako da je tožena stranka s tem, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja zapustnika pri prenosu sredstev na JPR, ravnala pravilno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - obsojenec - stroški prevoza - zavezanec za plačilo
Kolikor osebni načrt dopušča izhod iz zavoda, pa šesti odstavek 77. člena ZIKS-1 jasno določa, da stroške izhoda iz zavoda, s spremstvom pooblaščene uradne osebe, plača obsojenec, če obsojenec brez svoje krivde nima sredstev za plačilo pa te stroške plača zavod. Zavodi so dolžni zagotoviti brezplačno pravno pomoč obsojencem.
denacionalizacija - nadomestni upravičenec - vnuk kot nadomestni upravičenec - dedič prvega dednega reda
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje (npr. nepremičnine).
Pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, torej ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen.
ZBPP člen 7. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do obrambe - preiskovalni postopek
Ker je tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev le-te v kazensko-preiskovalnem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi ji tako, upoštevajoč okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Organ za BPP pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnika ni seznanil ne s svojimi dejanskimi (v zvezi s sklenitvijo dogovora med tožnikovim klientom - obdolžencem in državnim tožilcem na obravnavi), kot tudi ne s svojimi pravnimi zaključki (v zvezi z uporabo OT) glede neupravičenosti do nagrade za sklenjen dogovor z državnim tožilcem, zaradi česar je izostala tudi tožnikova možnost, da se o teh zaključkih izjavi. S tem ravnanjem je organ kršil načelo zaslišanja stranke, saj tožniku ni bila dana možnost, da bi se pred izdajo izpodbijanega akta izjavil o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora. Navedeno pomeni, da mora tožnik ves čas upravnega spora izkazovati pravovarstveno potrebo, da je poseg sodišča potreben, ker drugače njegove pravice oziroma na zakon oprte koristi ne bi bile zavarovane.
Nesporno je, da navedeni dokumenti (dobropisi k računom in novi računi in dobropisi k novim računom) ) v času davčnega nadzora pri tožniku niso obstajali in so antidatirani, zato jih po presoji sodišča finančni organ utemeljeno ni mogel upoštevati kot verodostojne listine.
Po 78. členu ZDavP-2 je tudi določen rok za predložitev dokazov. Po navedeni določbi mora zavezanec za davek dokaze predložiti v roku, ki ga določi davčni organ s pisnim pozivom, sklepom o začetku postopka davčnega organa oz. s sklepom, ki ga izda v postopku davčnega nadzora. To pa pomeni, da naj bi davčni zavezanec dokaze, s katerimi dokazuje določena dejstva in okoliščine, že imel, ne pa, da dokaze za svoje trditve v postopku davčnega nadzora šele izdela oziroma sproducira po prejemu zapisnika o davčnem nadzoru oziroma v teku postopka davčnega nadzora.
dohodnina - davčna olajšava - nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom invalidu 2. kategorije
Tožnik se ne more sklicevati na diskriminacijo iz razloga, ker meni, da bi mu morala biti kot delovnemu invalidu priznana (še) večja osebna olajšava, saj za stališče, da bi mu morala biti priznana olajšava v višini njegove obdavčitve (23,2575 %), ni nobene podlage.
izločitev uradne osebe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - nedopustna tožba - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep prvostopenjskega organa o zavrženju zahteve za izločitev navedene uradne osebe ne uživa samostojnega prvnega varstva in ni upravni akt, ki se v skladu z določbama 2. člena in 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZDoh-2 člen 38, 38/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5. ZUP člen 214.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - kilometrina - stroški prevoza na delo - službeno potovanje - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločitve ni razvidno, kje naj bi tožnik delo običajno opravljal, tako da bi se lahko štelo, da gre izključno za stroške prevoza na delo in z dela, katere poti je tožnik dejansko opravil, ali so bila domnevna službena potovanja dejansko opravljena in dokumentirana s potnimi nalogi, odobrenimi s strani delodajalca in z računi. Zgolj sklicevanje na pravno podlago, brez obrazložitve relevantnih okoliščin konkretne odmere, ne ustreza standardu obrazložitve po ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - ničnost odločbe - ničnostni razlog
Po ustaljeni upravnosodni praksi še taka očitna kršitev zakona ne predstavlja ničnostnega razloga po 6. točki prvega odstavka 279. člena, če v materialnem predpisu taka kršitev zakona ni izrecno določena, da ima za posledico ničnost.
Četudi bi organ ugotovil, da je v postopku izdaje odločbe prišlo do kršitve 408. člena (in morebitnih drugih določb) ZFPPIPP, to ne bi pomenilo, da je podan ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj kršitev materialnega predpisa per se ne pomeni razloga za izrek ničnosti odločbe (ki naj bi tako kršitev vsebovala).
EZ-1 člen 147, 147/8, 147/9, 147/10. ZUS-1 člen 7, 7/2.
energetski spori - priključitev na elektrodistribucijsko omrežje - nesorazmerni stroški
Po tretji alineji osmega odstavka 147. člena EZ-1 potencialni uporabnik nima pravice do priključitve na distribucijski sistem, če bi priključitev elektrooperaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, razen v primeru, kot je to določeno v desetem odstavku tega člena, če sam krije stroške, ki so višji od sorazmernih.
Devetega odstavka 147. člena EZ-1 po mnenju sodišča ni mogoče razlagati tako, da bi potencialni uporabnik lahko uveljavljal, naj se nesorazmerni stroški zmanjšajo, ker bi menil, da je elektrooperater (so)odgovoren za propad ali uničenje elektroenergetske infrastrukture.
ZGO-1 člen 54, 66, 66/1, 66/1-3, 66/1-6. ZCes-1 člen 3, 3/2, 3/3, 3/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - javna cesta - služnost - ničnost pogodbe
Na javnih cestah v drugih primerih pridobitev stvarnih pravic, torej tudi stvarne služnosti, ni mogoča. Iz povedanega sledi, da je Pogodba o služnostni pravici nična (na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti) in zato ne more predstavljati podlage za odločitev v tej zadevi in je torej gradnja na parc. št. 534/39 k.o. ... nezakonita.
ZPP člen 19, 19/1, 325, 325/1. ZUS-1 člen 4, 22, 22/1, 36, 36/2. OZ člen 134, 134/1, 134/2.
osebnostne pravice - poseg v osebnostne pravice posameznika - dopolnilna sodba v upravnem sporu - dopolnilni sklep - nepristojnost - nepristojnost upravnega sodišča
Tožniku je glede na postavljene tožbene zahtevke, v zvezi s katerimi od sodišča terja odločitev, to je ugotovitev posega v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine (uveljavljanje kršitev osebnostnih pravic) zagotovljeno drugo sodno varstvo, s katerim bi bilo mogoče učinkovito doseči varstvo njegovih pravic in pravnih koristi.
Sodišče je v zvezi s tožbenimi zahtevki, o katerih ni odločilo s sodbo, katere dopolnitev se predlaga, ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o tožbi v predmetnem delu, ker akt, ki se izpodbija s predmetnim delom tožbenega zahtevka, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, prav tako ne drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - nekonsistentnost izjav - nedržavni subjekt - zaščita v izvorni državi - prosilec iz Afganistana
Sodišče po zaslišanju glede ključnih vprašanj ugotavlja, da se tožnikove izjave bistveno ne razlikujejo od izjav v upravnem postopku, zato meni, da je tožnik notranje konsistentno in dovolj prepričljivo opisal razloge, ki so bili podlaga za zapustitev izvorne države. Njegove navedbe so tudi podprte s predloženimi dokumenti.
Zgolj iz razloga, ker je policija tožniku obljubila pomoč, še ni mogoče sklepati, da bi mu bila dejansko zmožna pomagati, saj sicer ne bi prišlo po prvem tudi do drugega napada. Lastnostni preganjanja so bile pri tožniku dovolj resne narave in ponavljajoče se, saj so talibani dvakrat streljali nanj in je dobil več grozilnih pisem. Tako vrsto preganjanja je mogoče v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZMZ-1 šteti kot dejanja fizičnega in psihičnega nasilja.