denacionalizacija - pravila vračanja - podržavljeno premoženje
Del zemljišča, ki ga je ob gradnji hotela zasedel investitor oziroma izvajalec del in ni bil zajet v predhodni odločbi o razlastitvi z dne 30. 10. 1969, je bil C.C. dejansko odvzet iz posesti z ravnanjem investitorja oziroma izvajalca del, torej pravnih oseb, ki pa nista bila državna organa, niti nista imela takih pooblastil in zato njunega ravnanja ni mogoče uvrstiti pod podlage za denacionalizacijo.
davek od premoženja - stanovanjska stavba - stalno prebivanje - zmanjšanje davčne osnove - tožbena novota
Tožnica ni dokazala, da je na naslovu stalno bivala, davčni organ pa ugotavlja, da tožnica v letu 2013 (torej v letu pred odmero) na naslovu ni bila stalno prijavljena, prav tako pa tudi ni dokazala stalnega bivanja v predmetnih prostorih, zato se ji po 158. členu ZDO ne prizna olajšava za znižanje davčne osnove za vrednost 160 m2 stanovanjske površine. Tožnica je 30. 6. 2014 na naslovu prijavila začasno bivališče, zato po presoji organa odtlej predmetnih prostorov ni uporabljala le občasno, temveč kot stanovanjske prostore, v katerih se prebiva.
ZUP člen 222, 222/3. ZUS-1 člen 28, 28/4, 36, 36/1, 36/1-2.
molk organa - tožba zaradi molka organa - prekinitev upravnega postopka - rok za izdajo odločbe - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Zaradi prekinitve upravnega postopka, v katerem se odloča o tožničini vlogi, niso izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo njene tožbe, vložene zaradi molka tožene stranke.
ZTuj-2 člen 76, 78, 78/2, 81, 81/1, 81/3, 85. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2. ZUP člen 214.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa - obrazloženost - istovetnost
V odločbi, s katero je odrejeno pridržanje (kar predstavlja tudi nastanitev v Center), morajo biti konkretno obrazloženi dejanski in pravni razlogi za pridržanje, uporaba takšnega ukrepa za namen odstranitve pa mora biti omejena, pri tem se mora upoštevati načelo sorazmernosti. Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve oziroma izvedbe postopka odstranitve in le, če ni možno uporabiti drugih milejših prisilnih ukrepov. Glede na navedeno mora policija že pri omejevanju svobode gibanja vedno opraviti tudi presojo, ali bi bilo zasledovani cilj mogoče doseči z milejšim ukrepom oziroma vedno utemeljiti, zakaj je za dosego legitimnega cilja nujno pridržanje. Obveznost policije, da presodi možnost uporabe milejšega ukrepa, se ne nanaša le na nadaljnji tek izvrševanja ukrepa, temveč že na trenutek odreditve ukrepa omejitve gibanja. Takšna presoja mora biti torej narejena in obrazložena že v odločbi, kot je izpodbijana, v kateri mora biti tudi sicer jasno obrazloženo, katere dejanske okoliščine konkretnega primera in, katere pravne določbe so podlaga za sprejeto odločitev (kot to zahteva tudi prvi odstavek 214. člena ZUP).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - postulacijska sposobnost
Tožbo tožeče stranke D.D. je vložil in podpisal B.B., ki ni izkazal, da ima opravljen državni pravniški izpit, niti da sploh ima pooblastilo tožnice oziroma njenih pravnih naslednikov, zato tožba ni dovoljena.
ZGD-1 člen 58, 58/1, 58/2, 59, 59/1, 75, 75/3, 75/3-2.
izbris podjetnika iz poslovnega registra - izbrisni razlog - letno poročilo - predložitev - materialni prekluzivni rok - izbris po uradni dolžnosti
Med strankama je nesporno, da tožnik ni oddal letnih poročil za leti 2017 in 2018. Tožnik uveljavlja zgolj to, da tega ni mogel in bi mu zaradi težav z računovodskim servisom moralo biti omogočeno, da letna poročila odda kasneje.
Kot pravilno navaja toženka gre v primeru iz 2. točke tretjega odstavka 75. člena ZGD-1 za materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila
Kot izhaja iz navedb toženke v obrazložitvi drugostopensjke odločbe, ki jih tožnik v ničemer ne izpodbija, je toženka od Mestne občine A. pridobila potrebne podatke, iz katerih izhaja, da tožnik ni bil oproščen plačila NUSZ. Toženka zato tudi po presoji sodišča ni imela možnosti, da bi NUSZ odmerila drugače, kot ga je oziroma tako, da bi tožnika oprostila plačila.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Edini razlog, ki ga toženka navaja za delno zavrnitev tožnikovega zahtevka, je namreč že navedena okoliščina, da so bila relevantna opravila opravljena pred datumom, ko je bila upravičenki brezplačna pravna pomoč sploh dodeljena. Zavrnilni del sklepa je s tem ustrezno obrazložen, tožnik pa ne navaja nobenega razloga, iz katerega bi se s tako obrazložitvijo ne strinjal oziroma zakaj ne bi bila zadostna.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - objektivni kriterij
Pridržanje preneha, če prenehajo razlogi za omejitev gibanja, to pa so: ugotavljanje določenih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki je brez ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, ter obstoj nevarnosti, da bo prosilec pobegnil. Čim le eden od teh dveh pogojev za omejitev gibanja preneha, mora prenehati tudi omejitev gibanja, kar pomeni, da preneha tudi takrat, ko so dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ugotovljena.
Jasnost in predvidljivost določb ZMZ-1 glede „utemeljene nevarnosti pobega“ pred koncem azilnega postopka v konkretni zadevi ni relevantno, saj je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi ugotovilo jasno izražen namen tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, zato presoja vprašanja obstoja objektivnih kriterijev kot podlage za sklepanje, da je izkazana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil, v obravnavanem primeru ni potrebna.
tujci - dovolitev zadrževanja - postopek odstranitve tujca
Osnovni pogoj, da se sploh lahko odloča o prošnji za dovolitev zadrževanja, je ta, da je tujec v postopku odstranitve, v obravnavanem primeru pa tožnik ni v postopku odstranitve, temveč se celo odloča o njegovi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. Iz navedenih razlogov je bilo treba vlogo zavreči, ker je bila vložena prezgodaj, torej preden so sploh nastopile okoliščine, ki morajo nastopiti, da se lahko odloča o prošnji za dovolitev zadrževanja.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - postopek za izbris iz registra stalnega prebivalstva
Za odločitev v tej zadevi so pomembna dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na tožnikovo zaposlitev in njeno prenehanje. S tem povezane dejanske ugotovitve pa tudi po presoji sodišča ne omogočajo zaključka, da je izguba zaposlitve posledica protipravnega ravnanja organov tožene stranke, ki so tožnika izbrisali iz registra prebivalstva in ga vpisali v evidenco tujcev.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - dvom - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nevarnost pobega
Tožena stranka bi glede na specifične okoliščine posameznega primera v skladu s prosto presojo dokazov (10. člen ZUP) morala utemeljiti, zakaj šteje, da obstoji očiten dvom v prosilčevo istovetnost. Tega pa ni storila, ampak je na podlagi ugotovitve, da tožnik nima osebne izkaznice, le posplošeno sklepala, da je želel namerno prikriti svojo pravo identiteto. Razlogi izpodbijanega sklepa so v tem delu tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti.
Tožnik je, potem ko je v Sloveniji vložil prošnjo za mednarodno zaščito in bil nastanjen v azilnem domu, Slovenijo zapustil, ne da bi počakal na zaključek postopka. Tako je tudi po presoji sodišča mogoče utemeljeno sklepati, da bo tožnik pobegnil.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - upravni spor
Ker v obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani akt sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe iz drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO, glede katerega je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je tak sklep dokončen, saj pritožba skladno z drugim odstavkom 6. člena ZVPSBNO ni dopustna, gre pa za akt, ki posega v pritožnikov pravni položaj, saj stranka zoper njega ne more vložiti rokovnega predloga in je zato dopustno sodno varstvo v upravnem sporu po 5. členu ZUS-1, je sodišče v postopku o tožbi odločalo po vsebini.
Izpodbijana odločba zgolj povzema zakonsko besedilo 5. alineje drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO in na podlagi neizpolnjevanja tega pogoja izpelje procesno odločitev o zavrženju nadzorstvene pritožbe, ob tem pa obrazloži, da nadzorstvena pritožba v že zaključenih postopkih ni mogoča. Tožena stranka je tako svojo procesno odločitev utemeljevala z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve. Razlogi v sklepu so zato sami s seboj v nasprotju, v posledici česar se odločbe ne da preizkusiti.
Tožnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj na dan izteka roka za prijavo ni izpolnjeval pogoja zahtevanih praktičnih izkušenj. Tožnik tudi na dan vložitve in obravnave predmetne tožbe ne izpolnjuje zahtevanega pogoja. Ni pravilno stališča tožnika, da bo še pred imenovanjem na notarsko mesto izpolnjeval razpisni pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Slednje bi namreč pomenilo neenakopravno obravnavo preostalih kandidatov in bi tožnika postavila v ugodnejši položaj kot ostale kandidate, ki so na dan izteka roka za prijavo na razpis v celoti izpolnjevali pogoje iz prvega odstavka 8. člena ZN.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik je dne 1. 10. 2020 samovoljno zapustil Azilni dom in se do 6. 10. 2020 vanj ni več vrnil. To po mnenju sodišča pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje.
dovoljenje za stalno bivanje - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - postopek za izbris iz registra stalnega prebivalstva
Za odločitev v tej zadevi so pomembna dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na zaposlitev tožnikovega očeta in njeno prenehanje. S tem povezane dejanske ugotovitve pa tudi po presoji sodišča ne omogočajo zaključka, da je izguba zaposlitve posledica protipravnega ravnanja organov tožene stranke, ki so tožnikovega očeta izbrisali iz registra prebivalstva in ga vpisali v evidenco tujcev.
ZMZ-1 člen 24, 24-3, 28, 28-2, 32, 32-1, 49, 49/1, 49/1-5,. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz nobenega podatka v spisu ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Če tožnik pri policiji niti ni iskal pomoči, čeravno je trdil, da je koruptivna (vendar pa ni povedal, da bi s policijo predhodno imel takšno izkušnjo), potem ne more zatrjevati, da mu ni zmožna ali mu ni hotela nuditi zaščite.
Drži, da se dejanja resne škode lahko izvajajo tudi preko kršitev 3. člena EKČP, vendar pa mora iti za dejanja, ki niso zgolj posledica splošnih pomanjkljivosti javnega podpornega sistema izvorne države. Tožnik je sicer pojasnil, da v Pakistanu ni državnega podpornega sistema za siromašne, vendar dejstvo, da država tožniku ne bi pomagala, četudi bi družina umirala od lakote, velja ne le za tožnikovo družino, temveč enako za vse prebivalce Pakistana; ne gre le za namerno odtegnitev državne pomoči tožniku, pač pa za splošno značilnost ureditve družbeno-ekonomskega oziroma javnega sistema v Pakistanu.
Določba 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) oziroma 4. člena Listine EU, ki ustreza določbi druge alineje 28. člena ZMZ-1, bi lahko prišla v poštev, če bi zatrjevano ponižujoče ravnanje v primeru vrnitve tožnika v izvorno državo doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva, pri čemer je to relativno in odvisno od okoliščin primera, kot so trajanje takšnega ponižujočega ravnanja, učinki ravnanja na fizično in psihično integriteto osebe, pa tudi od spola, starosti, zdravstvenega stanja.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - dokazovanje - zasliševanje prič
Čim tožnik ne dokaže, da je prejel kupnino v zatrjevani višini, tudi ni dokazana trditev, da je tožnik ob začetku davčnega inšpekcijskega nadzora razpolagal z zneskom 200 000,00 EUR in torej z zneskom, ki se približuje znesku celotne zatrjevane kupnine (580 000,00 DEM).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodkovni cenzus - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - lex specialis - napačna uporaba materialnega prava
Toženka je bila že ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP za ugotovitev skupnega premoženja in deleža na njem seznanjena, da je tožničin naslov za vročanje .... Tožnica je prošnji za dodelitev BPP tudi priložila potrdilo ... z dne 24. 7. 2020, iz katerega izhaja, da tožnica biva v Zatočišču ... . Prav tako je toženka že pred vložitvijo te prošnje prošnji tožnice za dodelitev BPP ugodila in dodelila BPP za postopek mediacije v nepravdnem postopku za razvezo zakonske zveze, v postopku za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za razdelitev skupnega premoženja, pri čemer se je sklicevala na 26. člen ZPND. Zato ni videti nobenega razumnega razloga, zakaj se določila ZPND niso uporabila v primeru izpodbijane odločbe, kjer gre za isti predmet postopka, le da je postopek zoper tožnico sprožil nasprotni udeleženec.
upravni spor - sklep o zavrženju pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijani akt je sklep, s katerim je organ prve stopnje pritožbo zoper opomin kot nedopustno zavrgel. Izpodbijani sklep tako ni dokončen upravni akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice in so razlogi tožene stranke v obeh izpodbijanih odločbah, da opomin ni upravni akt,pač pa gre zgolj za dopis informativne narave, ki tožnika seznani s stanjem njegovih obveznosti ter dolžniku omogoči plačati dolg pred izvršbo, pravilni.