Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini sicer res začne učinkovati zoper vsakogar (erga omnes) šele z vknjižbo, vendar je treba upoštevati, da vknjižba učinkuje že od vložitve predloga. Od tega trenutka dalje se namreč tretja oseba ne more več sklicevati na dobro vero oziroma na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ob takšnem izhodišču bi lahko torej pridobitelj vložil izpraznitveni zahtevek in zahteval plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe svoje stvari najmanj od trenutka, ko je vložil zemljiškoknjižni predlog. Izpraznitveni zahtevek in zahtevek za plačilo odškodnine pa ima pridobitelj pred vknjižbo lastninske pravice pod pogojem, (1) da razpolaga z listinami, sposobnimi za vknjižbo, in (2) da bo vpis na podlagi teh listin tudi materialnopravno veljaven (veljaven temelj za vpis). Za presojo materialnopravne veljavnosti vpisa tožeče stranke ni potrebno, da bi bila vložena izbrisna tožba. Vložitev in zaznamba izbrisne tožbe je relevantna samo zaradi odprave tveganja pred nadaljnjim razpolaganjem s sporno nepremičnino (varstvo zaupanja v pravni promet in dobrovernih tretjih), ne more pa biti relevantna v razmerju med strankama konkretne pravde.
Dopuščena revizija, ki ji ni priložen predlog za dopustitev revizije, je nepopolna. Naknadno, po izteku roka za vložitev revizije, predložen predlog za dopustitev revizije se ne sme upoštevati.