Ker je bila sporna pogodba sklenjena kot odplačen pravni posel, tveganje (aleatornost) pa je bistven element takega posla, ni podlage za presojo o njegovi neveljavnosti in pravnem neučinkovanju v razmerju do tožnika (tak zahtevek je postavil tožnik, čeprav bi bila pravna posledica kršitve načela enakosti vzajemnih dajatev, na katero se je opiral, razveljavitev pogodbe).
ZPP člen 1, 2. URS člen 26. ZUP člen 281. ZDen člen 3, 5.
sodna pristojnost – funkcionalna pristojnost – zaplemba premoženja - denacionalizacija – ničnost upravne odločbe - pravica do povrnitve škode – premoženjska škoda - odškodninski spor - navadno sosporništvo – nujno sosporništvo – deljiva terjatev
Tožba, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, je odškodninska. Tako pravno naravo so ji z navedbo posameznih elementov civilnega delikta in pravne podlage (26. člen URS in 281. člen ZUP) določili tožniki. Razlogi izpodbijanega sklepa, da tožbene trditve o podržavljenju na podlagi Odloka AVNOJ-a, o ničnosti zaplembene odločbe in o nemožnosti vrnitve zaplenjenega premoženja v naravi v resnici pomenijo, da gre za denacionalizacijski postopek, urejen s specialnim zakonom, ki ureja tudi vrnitev v obliki odškodnine, ko vrnitev v naravi ni mogoča, so po povedanem napačni. Prav tako tudi razlogi sodišča prve stopnje, da je za preizkus sodne pristojnosti ključnega pomena, ali je bil podlaga za podržavljenje predpis iz 3. člena ZDen ali iz 5. člena istega zakona: to razlikovanje je (bilo) odločilno pri presoji stvarne pristojnosti za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo.
Tožniki bi bili kot dediči so nujni sosporniki v nekaterih sporih iz dednopravnega področja, na primer za ugotovitev neveljavnosti oporoke, za razveljavitev dedne izjave, zaradi izločitve določenega premoženja iz zapuščine, v sporu o obsegu zapuščine. Konkreten spor ni tak. Je premoženjskopravni spor. Tožniki zahtevajo odškodnino za premoženjsko škodo, ki je nastala A. A., ker so njeni pravni nasledniki. Vendar njihova medsebojna zveza ni taka, da bi lahko z zahtevkom razpolagali le vsi skupaj – zato niso nujni sosporniki.
dovoljenost revizije - predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - odškodninski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zavzemanje za znižanje (ali zvišanje) pravnomočno prisojene odškodnine, pri čemer stranka ne pojasni določno, za koliko naj bi se ta znižala (ali zvišala), ne pomeni ustrezne opredelitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
ZKZ. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča člen 56 – 58.
priposestvovanje – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje?“
URS člen 155, 158. ZMZ člen 78, 79, 80, 83. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 26,27.
mednarodna zaščita – finančna pomoč prosilcem – sprememba višine – povratna veljava zakona – poseg v pravnomočno dodeljene pravice
Ker niti ZMZ niti kak drug zakon glede finančne pomoči prosilcem za mednarodno zaščito nima določb o tem, da se ob spremembi višine take pomoči, ki je določena s Pravilnikom, lahko poseže v pravnomočno določeno pravico in višino te pomoči, bi bil poseg v tako pravnomočno določeno pravico v nasprotju s 155. in 158. členom Ustave RS, zato je nedopusten, odločba, ki v tako pravico posega, pa nezakonita.
subsidiarna zaščita - priznana subsidiarna zaščita - osebne okoliščine prosilke - zdravstvene težave - dostop do zdravstvene oskrbe v izvorni državi - resna škoda - načelo združevanja družin - razmerje do pravic po ZTuj-2
Pri prvi tožnici obstajajo take izjemne osebne okoliščine, ki narekujejo stalno visoko kvalificirano zdravniško oskrbo, ki ji jo nudijo v tukajšnjih zdravstvenih zavodih, doma pa druga tožnica. Če bi tako bolnega človeka poslali iz tukajšnjih urejenih razmer v zbirni center v BiH, bi zaradi pomanjkljive zdravniške oskrbe prva tožnica lahko utrpela nečloveško oziroma poniževalno ravnanje, kar je resna škoda, ki opravičuje podelitev subsidiarne zaščite v Sloveniji.
V primeru vrnitve druge tožnice v izvorno državo bi bila ločena od prve tožnice oziroma od svoje družine, kar je v nasprotju s temeljnim načelom združevanja družin. Poleg tega bi z morebitno vrnitvijo v BiH oziroma v tamkajšnji zbirni center, obstajala utemeljena bojazen, da bi bila kot mlada Romkinja brez družine in sredstev za preživljanje tudi zaradi diskriminacij Romov lahko deležna nečloveškega oziroma poniževalnega ravnanja.
Vrhovno sodišče načeloma pritrjuje pritožbeni navedbi, da bi si lahko tožnici uredili bivanje v Sloveniji iz razloga združitve družine po določbah ZTuj-2, ker ima sin prve tožnice, ki je stric druge tožnice, urejeno dovoljenje za bivanje v Sloveniji; je pa izid takega postopka negotov in tega postopka nista ter tudi ne moreta začeti, dokler je v teku postopek mednarodne zaščite.
URS člen 5, 33, 67, 73. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-3.
zavrnjeno kulturnovarstveno soglasje – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – zelo hude posledice - pravica do zasebne lastnine
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja kulturnovarstvenega soglasja pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Iz določb 33, 67. in 73. člena URS in člena člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le individualistično funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omejeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru varovanjem in ohranjanjem naravne in kulturne dediščine. Zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja zato ne pomeni poseg v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
pripor – podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Že iz golega nestrinjanja z razlogi sodišča je razvidno, da vložnik nakazuje na uveljavljanje za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti nedovoljenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006666
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. KZ-1 člen 299, 299/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – podaljšanje pripora – utemeljen sum - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – maščevanje uradni osebi
Kaznivo dejanje maščevanja uradni osebi po četrtem odstavku 299. člena KZ-1 se od kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1 razlikuje v tem, da mora biti pri prvem podan dodatni zakonski znak „maščevanja“.
dovoljenost revizije - razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije – povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost – ugriz psa - višina odškodnine
Revizijske trditve o relevantnih okoliščinah škodnega dogodka predstavljajo nasprotovanje dokazni oceni sodišča, kar predstavlja očitek zmotne (nepopolne) ugotovitve dejanskega stanja.
ZKP člen 372, 372-1, 372-5, 424, 424/2. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 13, 15 Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 9.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih – veljavnost uredbe po odločbi Ustavnega sodišča RS – veleizdaja – zaplemba premoženja pravni osebi
Očitek v izpodbijani sodbi, da so soobsojenci „namenoma dopustili, da se je v tovarnah teh podjetij širila nacistična propaganda“, je povsem nedoločen in pavšalen ter ne zadostuje za obsodbo za kaznivo dejanje po 13. členu UVS.
načelo vestnosti in poštenja - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen - vlaganje pravnih sredstev
Procesno zlorabo je mogoče opredeliti tudi kot razhajanje med objektivno funkcijo procesnega akta in učinkom, ki se v konkretnem primeru z njim dosega, ta pa drugi stranki škoduje ali je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Drži ocena, da dolžničin način izvrševanja pravice do pravnega sredstva – njeno vlaganje (vsebinsko praznih) pravnih sredstev zoper skoraj vsak procesni sklep sodišča oziroma njihovo kopičenje, vodi (zgolj) k zavlačevanju postopka in obravnavanju ter pojasnjevanju enih in istih procesnih vprašanj. Slednje pa ni namen pravice do pravnega sredstva ter nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014365
ZMZ člen 51, 51/1-2, 59, 59/1, 59/1-2. Uredba sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 10.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nezakonito prečkanje meje ob prihodu iz tretje države - nezakonito prečkanje meje med državami članicami
Druga alineja prvega odstavka 59. člena ZMZ se, kot podlaga za izrek ukrepa omejitve gibanja, lahko uporabi le v primeru, ko obstajata dokaz oziroma posredna okoliščina iz navedene alineje, na podlagi katerih se ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal meje države članice, ne pa tudi v primeru ilegalnega prečkanja mej med državami članicami.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Drugi tehtni razlog v smislu navedene zakonske določbe lahko predstavlja dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki je po tožbenih navedbah povzročilo škodo, zaradi katere je bila vložena odškodninska tožba.
Glede na revizijsko neizpodbojno dejansko ugotovitev, da tožnik toženki ni pojasnil, da je stanovanje že prodal in bo imela neizdaja izbrisne pobotnice za posledico razdrtje pogodbe, je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da toženec škode ni mogel predvideti in je zato tudi ni dolžan povrniti.
Sodišče sme zavrniti dokaze, za katere oceni, da niso v relevantni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ali ker ni verjetno, da bodo izključili obstoj pravno pomembnih dejstev.