upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - zahteva, da sodišče opravi glavno obravnavo - sojenje na seji
Podana je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, če je tožeča stranka v tožbi zahtevala glavno obravnavo, sodišče prve stopnje pa je ni opravilo.
denacionalizacija - časovne meje denacionalizacije po 5. člena ZDen - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - menjalna pogodba - napake volje
Glede na datum sklenitve menjalne pogodbe in trditveno podlago bi za podržavljenje parcele prišel v poštev kot zakonska podlaga takrat veljavni Zakon o razlastitvi (Ur. l. SFRJ, št. 12/57, 53/69, 13/65, 5/68). Navedeni zakon je bil res sprejet pred uveljavitvijo Ustave SFRJ iz leta 1963, vendar pa je bil po sprejemu novele iz 1968 usklajen z ustavno določbo o pravični odškodnini. Ker je bila obravnavana pogodba sklenjena tri leta kasneje, ne more soditi v okvir pojasnjenih časovnih meja 5. člena ZDen.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dvomi v ugotovitve sodišča ne pomenijo očitka kršitev določb ZKP, temveč le očitek zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, to pa je razlog, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od socialnih sporov, izrecno naštetih v ZDSS, temveč za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48.a členu ZZZPB. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo med zavodom in delodajalcem. Zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno redno sodišče.
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Revizijsko nasprotovanje mnenju izvedenca predstavlja poseg v dokazno oceno sodišča in je zato v nasprotju z zakonsko določbo, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - padec na poledenelem cestišču med zdravniško intervencijo - pojem nevarne dejavnosti
Delno poledenelo in v klanec speljano cestišče do hiše, kjer je tožnica opravila medicinsko intervencijo, ne predstavlja tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče sam dostop do pacientkine hiše oceniti kot odločilni element dejavnosti, zaradi katere bi sicer rutinska medicinska intervencija postala nevarna dejavnost.
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 81/5, 339, 339/2-11, 354, 354/3. ZPP (1977) člen 77, 77/1, 82, 83, 83/1, 83/5, 354, 354/2-10.ZMZPP člen 17, 87, 87/4. ZUKZ člen 17, 79, 79/4.ZIZ člen 15. ZIP člen 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - nepopolna vloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti stranka v postopku - tuja pravna oseba - prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve - neobstoječa pravna oseba - neodpravljive pomanjkljivosti vloge
Ker z vpisom združitve v register firm prenosna zadruga ugasne (prvi odstavek 5. člena avstrijskega zakona), s tem preneha tudi njena pravna subjektiviteta. Prenosna zadruga zaradi vpisane pripojitve ne obstaja več, ne more biti niti pravna oseba, niti nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju, ne nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. To pa tudi pomeni, da neobstoječa zadruga ne more imeti sposobnosti biti stranka.
Opredelitev neobstoječe pravne osebe kot upnice v izvršilnem postopku je ovira oziroma pomanjkljivost, ki je že v času vložitve izvršilnega predloga ni bilo mogoče odpraviti (prvi odstavek 83. člena ZPP/77), ni pa je mogoče odpraviti niti po določbi prvega odstavka 81. člena sedanjega ZPP.
ZN člen 45, 45/2.ZIZ člen 197.ZZZDR člen 49, 64, 103.
zahteva za varstvo zakonitosti - preživljanje otrok - izvršba - notarska listina - pravna kvalifikacija terjatve - verzija razvezanega zakonca - poplačilo mladoletnih upnikov - prednost pri poplačilu
Kontrolna funkcija sodišča je tudi v preverjanju skladnosti vsebine pravnega posla in pravne kvalifikacije terjatve, ki sta razvidni iz notarske listine.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - odstop zadeve pristojnemu sodišču
Ne glede na to, da je bil spis dejansko poslan delovnemu in socialnemu sodišču po 1.1.2005, je postopek pred tem sodiščem pričel teči s pravnomočnostjo sklepa okrajnega sodišča z dne 8.12.2004, s katerim se je le-to izreklo za stvarno nepristojno in sklenilo zadevo odstopiti drugemu stvarno pristojnemu sodišču. Zato se šteje, da je v zadevi na dan uveljavitve ZDSS-1 postopek tekel pred delovnim in socialnim sodiščem.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odlog izvršitve upravnega akta - presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o odlogu izvršbe - ugovori zoper sklep o odlogu izvršbe
V postopku presoje pravilnosti in zakonitosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o predlogu za odlog izvršbe, ni mogoče izpodbijati pravilnosti in zakonitosti odločbe, ki naj bi se izvršila, niti pravilnosti in zakonitosti morebiti že izvedene izvršbe. Odložitev izvršbe pomeni začasno zadržanje izvršbe oziroma začasno prekinitev že začetega izvršilnega postopka. Po 2. odstavku 281. člena ZUP/86 se upravna izvršba odloži, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog ali da je namesto začasne odločbe, ki bi se naj izvršila, izdana odločba o glavni stvari, ki se loči od začasne odločbe. Odložitev izvršitve upravnega akta pa je možna le, če upravni akt še ni bil izvršen. V primeru, da je bila izvršitev upravnega akta že opravljena, ni mogoče zahtevati njene odložitve.
Institut izločitve je namenjen temu, da se uradni osebi, ki naj bi odločala v določeni upravni zadevi, zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranosti, prepreči nadaljnje delo, zato izločitve ni mogoče zahtevati izven postopka, ki je v konkretni upravni stvari v teku.
ZDen člen 85. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5. ZUS člen 73.
vrednost podržavljenega premoženja - izpodbijanje vrednosti - dokazovanje z verodostojno listino
Obseg in vrednost podržavljenega premoženja mora predlagatelj zahteve za denacionalizacijo dokazati z verodostojnimi listinami. Celo v primeru, kadar obstoja listina o podržavljenju in je bil tedaj napravljen popis premoženja, mora vlagatelj zahteve za denacionalizacijo, v kolikor se ne strinja z vrednostjo, ki je bila ob podržavljenju ugotovljena, to vrednost izpodbijati z verodostojno listino in dokazati, da je bila vrednost premoženja večja. Toliko bolj je to potrebno, kadar listine o obsegu in vrsti podržavljenega premoženja sploh ni. Mnenje izvedenca, ki je izdelano na podlagi seznama premičnin, ki je bil sestavljen po tožnikovem spominu in ocena tega premoženja, ni verodostojna listina v smislu določb ZDen. Realno vrednost premoženja je mogoče dokazovati samo na podlagi Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, premičnin podjetij oziroma premoženja (Ur.l. RS, št.
23/92). Po 1. odstavku 5. člena tega navodila je dokazovanje vrednosti podržavljenega premoženja možno le z verodostojno listino, ki se nanaša na obdobje enega leta pred ali po podržavljenju stvari oziroma premoženja. Uporaba prostega preudarka za ugotovitev obsega in vrednosti podržavljenih stvari, kar smiselno predlaga tožnik, ni možna.
zavrnitev prošnje za azila - očitno neutemeljena prošnja
Za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene so pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na obstoj kakšnega izmed razlogov, določenih v 2. odstavku 35. člena ZAzil.
ZDen člen 32, 32/2.ZUP člen 279, 279/1-3. ZUS člen 60, 60/1-4, 60/2, 60/3, 77, 77/2-3.
ničnost odločbe o denacionalizaciji - vrnitev zemljišča, na katerem ima tretji objekt v svoji lasti - nezmožnost izvršljivosti odločbe
Odločbe, s katero je v denacionalizacijskem postopku vrnjeno v last in posest zemljišče, na katerem ima tretji objekt v svoji lasti, ni mogoče izvršiti niti v pravnem niti v dejanskem pogledu, zato jo je treba izreči za nično.