odvoz odpadkov - obračuni v dokumentaciji - način obračunavanja - konkretiziranost ugovorov - trditveno in dokazno breme
Vprašanje obsega trditvene podlage, ki jo je dolžna ponuditi tožeča stranka, je odvisno od vsebine in substanciranosti ugovorov, ki jih poda tožena stranka.
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije in je to v tožbi razumno pojasnjeno, namreč tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati načina obračunavanja. Konkretizacija v tej smeri je potreba le na obrazložen ugovor tožene stranke.
USTAVNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080257
URS člen 140, 141, 157. ZUstS člen 21. ZPP člen 154, 158, 339, 339/2, 458, 458/1. ZLS člen 28, 69. ZVO-1 člen 149, 149/3, 149/4.
spor majhne vrednosti – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – plačilo komunalnih storitev – cena komunalnih storitev – pravna narava občinskega sklepa – predpis – posamični akt
Sklep o prilagoditvi cen komunalnih storitev z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja št. 22-1/2013 je posamični akt in ne podzakonski predpis. Njegova vsebinska in postopkovna presoja ni v pristojnosti pravdnega sodišča.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Tožnik obrazloženo nasprotuje le dokazni oceni, na kateri temelji izpodbijana sodba; takšni pritožbeni očitki (o domnevni neverodostojnosti toženca in priče A. A. ter o domnevno napačnih dokaznih zaključkih na podlagi izvedenih listinskih dokazov) pa v sporu majhne vrednosti niso upoštevni.
ZPP člen 319, 319/2. OZ člen 64, 64/3, 111, 111/2.
pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – istovetnost zahtevka – procesna ekvivalenčna teorija – zavrženje tožbe – razveza pogodbe – vračilo dvojne are
Tožnik v obravnavani zadevi utemeljuje tožbeni zahtevek z drugimi dejstvi, kot v predhodni zadevi, čeprav oba zahtevka izhajata iz istega pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.
Sklep o plačilu predujma, oziroma poziv na plačilo predujma ter odločitev o predlogu za določitev višine predujma in o podaljšanju roka za plačilo so sklepi procesnega vodstva, zoper katere ni pritožbe.
oporočno dedovanje - nujno dedovanje - izračun nujnega dednega deleža - obračunska vrednost zapuščine - upoštevanje zapustnikovega premoženja v tujini - vštevanje daril v dedni delež oporočni dedinji - volilo - vštevanje volila v dedni delež nujnega dediča
Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine, ki je podlaga za izračun nujnega deleža, pravilno upoštevalo premoženje, ki se nahaja v Republiki Hrvaški. Zapustnikovo premoženje je treba za potrebe ugotovitve obračunske vrednosti zapuščine obravnavati celostno v enem postopku, saj je le tako mogoče pravilno ugotoviti višino dejanskega prikrajšanja nujnih dedičev.
BBHSZ člen 20, 22.. ZPIZ-1 člen 39, 406.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22.
starostna pokojnina
Skladno z določbami 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino se določi sorazmerni del pokojnine tako, da se znesek po skupni pokojninski dobi pomnoži s številom mesecev slovenske pokojninske dobe in nato zmnožek deli s seštevkom skupne pokojninske dobe.Tožniku se sorazmerni del starostne pokojnine odmeri tako, da se najprej izračuna teoretični del (znesek) dajatve, do katere bi imel tožnik pravico, če bi se za izračun pokojnine upoštevale vse zavarovalne dobe, ki se štejejo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Dejanski znesek pokojnine pa se izračuna tako, da se teoretično izračunani znesek pokojnine pomnoži z meseci pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji, to je s 97 meseci (za 8 let in 1 mesec pokojninske dobe) ter ta zmnožek deli s skupno pokojninsko dobo v trajanju 402 meseca (to je za 33 let in 6 mesecev).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000634
ZDR člen 184.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna stvar - objektivna odgovornost
V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je utrpel pri delu za toženo stranko, ko je kot inštruktor kuhar peljal vozičke s hrano iz drugega nadstropja v pritličje. Dvigalo se je ustavilo, nato padalo in z vso silo udarilo ob tla, v času reševanja je zmanjkalo elektrike, nato je dvigalo naglo pospešilo navzgor. Dejstvo, da se dvigala uporabljajo vsakodnevno v stanovanjskih in poslovnih stavbah, še ne pomeni, da dvigalo ni nevarna stvar. Prav tako obstoj varnostnih elementov ne more pomeniti, da stvar ni nevarna, prej obratno - ravno zaradi možnosti katastrofalne škode, če do nesreče z dvigalom pride, je za njegovo delovanje potrebna vrsta varnostnih elementov, ki prav tako lahko odpovejo. In v tem primeru govorimo o nevarni stvari, iz katere izvirajo nevarnosti za ljudi in premoženje, zato je nasproten zaključek sodišča prve stopnje (da dvigalo ni nevarna stvar) nepravilen.
Ker sta obe obravnavani kaznivi dejanji časovno povezani, izvedeni dokazni postopek za prvo kaznivo dejanje pa je pokazal, da je bilo sprejetje priznanja krivde na predobravnavnem roku za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1B preuranjeno, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje za navedeno kaznivo dejanje, ker bo potrebno dokazni postopek dopolniti, skladno s tretjim odstavkom 392. člena ZKP razveljavilo po uradni dolžnosti, ker je pri odločanju o pritožbi nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v sodbi in je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno v obdolženčevo škodo (pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v primeru priznanja krivde ni dovoljena), glede kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena v zvezi s 34. členom KZ-1B pa je ugodilo pritožbi zagovornice obdolženca ter sodbo sodišča prve stopnje tudi za to kaznivo dejanje razveljavilo (prvi odstavek 392. člena ZKP) in odredilo, da se nova glavna obravnava opravi pred sodiščem prve stopnje pred popolnoma spremenjenim senatom, ki v zadevi o dejanskem stanju še ni zavzel stališča (četrti odstavek 392. člena ZKP).
spor majhne vrednosti – višina tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – pomanjkanje trditvene podlage – neizvedba naroka – predlog za zaslišanje prič – pravica do izjave
Trditvenega manjka ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov. Ti so namenjeni potrditvi pravno relevantnih trditev, ne pa njihovemu nadomeščanju.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/3, 69, 69/3.. ZDR-1 člen 54, 55, 55/4, 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno delo - časovna omejitev
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da bi morala tožena stranka dokazati, da je tožnica opravljala naloge, ki niso stalne. Ker tega tudi po presoji pritožbenega sodišča ni storila, sklenitev obravnavanih pogodb za določen čas ni bila zakonita (56. člena ZDR-1 v zvezi s tretjim odstavkom 68. člena ZJU).
Tožnica pomoči in postrežbe ne potrebuje, saj večino osnovnih življenjskih opravil, čeprav počasi in s težavo, še vedno zmore sama. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ni utemeljen.
Tožeča stranka odsotnosti z dela zaradi bolezni toženke ni mogla upoštevati pri obračunu in izplačilu plače za november 2013, zato je nastal pravni položaj, ko je toženka brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato tožeča stranka od toženke utemeljeno zahteva vrnitev spornega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Podpis pravne osebe pa ne sestavlja zgolj pečat in navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, pač pa tudi lastnoročni podpis te osebe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020984
KZ-1 člen 29, 29/3, 300, 300/1, 300/3. ZKP člen 358, 358-3, 392, 392/5, 394, 394/1.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - obstoj resne grožnje - občutek ogroženosti oškodovanca - dokazna presoja - bistveno zmanjšana prištevnost - prekršek - sprememba sodbe na drugi stopnji - oprostilna sodba
Pri kaznivem dejanju napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, pomeni resnost grožnje zagrozitev z uporabo telesne sile, pri čemer se njena resnost ne presoja z vidika večje ali manjše stopnje subjektivnega občutka ogroženosti uradne osebe, pač pa predvsem z objektivnega vidika.
ZPIZ-1 člen 63, 63/2, 63/2-1.. ZPIZ-2 člen 41.. ZPP člen 286a.
invalidnost - II. kategorija invalidnosti - delovni invalid
Tožnik na dopolnilno mnenje ni podal pripomb, zato se na to, da bi moral pridobiti pravico do invalidske pokojnine že od 19. 11. 2013, to je od dneva vložitve zahteve pri bosansko-hercegovskem nosilcu socialnega zavarovanja, neutemeljeno sklicuje v pritožbi. Gre za pritožbene navedbe v smeri nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno z dopolnilnim mnenjem. Takšne navedbe pa bi bile upoštevne le v primeru, če bi jih tožnik skladno s 286. a členom ZPP posredoval v roku 15 dni od dneva, ko je prejel dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje, ali če bi navedel takšne tehtne razloge, zaradi katerih v 15 dnevnem roku pripomb ne bi mogel posredovati.
nasilje v družini – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – prepoved približevanja – psihično nasilje – neželeno navezovanje stikov – pošiljanje SMS sporočil – poseg v osebnost in dostojanstvo – nadlegovanje – stiki z otrokom
Nasilje ni zgolj fizično, ampak se lahko (včasih še s hujšimi posledicami) pojavi tudi v psihični obliki. Pri tej obliki je predvsem pomembno, kako ga dojema ogroženi, ki terja sodno varstvo, posameznikovo individualno dojemanje pa mora sodišče tudi ustrezno objektivizirati.
Zasuvanje predlagateljice s SMS sporočili in tudi po petnajstkrat dnevno klicanje po telefonu, z namenom, da bi nasprotni udeleženec znova vzpostavil razmerje, ki ga predlagateljica ne želi (več), zadošča za podaljšanje izrečenih ukrepov, ki jih nasprotni udeleženec kljub sodno izrečeni prepovedi vztrajno krši.
ZDR-1 člen 88, 88/4, 88/6, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - fikcija vročitve - nadomestna vročitev - ustavna odločba
Tožena stranka je v predmetni zadevi vročala odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po določbi zakona, ki jo je Ustavno sodišče RS razveljavilo. Razlog za razveljavitev je neskladnost določbe četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 z Ustavo RS, saj gre za prekomeren poseg v pravico delavca iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici odpoved ni bila pravilno vročena avgusta 2014, pravilna pa je tudi ugotovitev, da je bila odpoved tožnici prvič vročena šele med sodnim postopkom dne 28. 11. 2014, zaradi česar je tožba vložena pravočasno.
Ker do izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni prišlo zaradi zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti tožnice, na zakonitost odpovedi ne vpliva dejstvo, da je bila tožnica odsotna z dela zaradi bolezni v času, ko je prenehala potreba po njenem delu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-11, 55, 55/4, 56.. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68, 68/3, 69, 69/3, 73.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka bi morala dokazati, da je tožnik opravljal naloge, ki niso stalne, temveč so se samostojno pričele in se bodo tudi zaključile ob zaključku projekta. Ker tega ni uspela dokazati, ni bil podan zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ( 56. člen ZDR-1 v zvezi s tretjim odstavkom 68. člena ZJU).
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da je pogodba o zaposlitvi prenehala z dnem tožnikove zaposlitve pri novem delodajalcu. Sodišče prve stopnje je sicer zavzelo pravilno stališče, da delavec ne more imeti hkrati dve delovni razmerji za poln delovni čas pri dveh delodajalcih, vendar pa zaradi tega ne bi smelo odločiti, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem tožnikove zaposlitve pri drugem delodajalcu, temveč bi to dejstvo moralo upoštevati pri svoji odločitvi tako, da tožniku za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu ne bi priznalo delovne dobe oziroma tudi nadomestila plače, glede na to, da tožnik sam navaja, da ima v času zaposlitve pri drugem delodajalcu enako plačo kot prej pri toženi stranki.
URS člen 23, 25.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. ZJU člen 24, 25.. ZVis člen 6, 56, 57, 58, 59.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - izvolitev v naziv - visokošolski učitelj
Postopek za izvolitev v naziv (in tudi postopek za odvzem naziva), v zvezi s katerim je predvideno sodno varstvo v okviru upravnega spora, je treba ločiti od delovnopravnega položaja delavca - visokošolskega učitelja, ki, brez ponovne izvolitve v naziv, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izobraževalnega dela. Neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenega z zakonom in drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Na dejstvo, da je zaradi tožnikove neizvolitve v naziv obstajal utemeljen razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, nimajo vpliva kasnejše odločitve sodišča v zvezi s presojo zakonitosti postopka imenovanja v naziv.