Sklep o plačilu predujma, oziroma poziv na plačilo predujma ter odločitev o predlogu za določitev višine predujma in o podaljšanju roka za plačilo so sklepi procesnega vodstva, zoper katere ni pritožbe.
USTAVNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080257
URS člen 140, 141, 157. ZUstS člen 21. ZPP člen 154, 158, 339, 339/2, 458, 458/1. ZLS člen 28, 69. ZVO-1 člen 149, 149/3, 149/4.
spor majhne vrednosti – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – plačilo komunalnih storitev – cena komunalnih storitev – pravna narava občinskega sklepa – predpis – posamični akt
Sklep o prilagoditvi cen komunalnih storitev z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja št. 22-1/2013 je posamični akt in ne podzakonski predpis. Njegova vsebinska in postopkovna presoja ni v pristojnosti pravdnega sodišča.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Tožnik obrazloženo nasprotuje le dokazni oceni, na kateri temelji izpodbijana sodba; takšni pritožbeni očitki (o domnevni neverodostojnosti toženca in priče A. A. ter o domnevno napačnih dokaznih zaključkih na podlagi izvedenih listinskih dokazov) pa v sporu majhne vrednosti niso upoštevni.
odvoz odpadkov - obračuni v dokumentaciji - način obračunavanja - konkretiziranost ugovorov - trditveno in dokazno breme
Vprašanje obsega trditvene podlage, ki jo je dolžna ponuditi tožeča stranka, je odvisno od vsebine in substanciranosti ugovorov, ki jih poda tožena stranka.
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije in je to v tožbi razumno pojasnjeno, namreč tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati načina obračunavanja. Konkretizacija v tej smeri je potreba le na obrazložen ugovor tožene stranke.
oporočno dedovanje - nujno dedovanje - izračun nujnega dednega deleža - obračunska vrednost zapuščine - upoštevanje zapustnikovega premoženja v tujini - vštevanje daril v dedni delež oporočni dedinji - volilo - vštevanje volila v dedni delež nujnega dediča
Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine, ki je podlaga za izračun nujnega deleža, pravilno upoštevalo premoženje, ki se nahaja v Republiki Hrvaški. Zapustnikovo premoženje je treba za potrebe ugotovitve obračunske vrednosti zapuščine obravnavati celostno v enem postopku, saj je le tako mogoče pravilno ugotoviti višino dejanskega prikrajšanja nujnih dedičev.
ZPP člen 319, 319/2. OZ člen 64, 64/3, 111, 111/2.
pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – istovetnost zahtevka – procesna ekvivalenčna teorija – zavrženje tožbe – razveza pogodbe – vračilo dvojne are
Tožnik v obravnavani zadevi utemeljuje tožbeni zahtevek z drugimi dejstvi, kot v predhodni zadevi, čeprav oba zahtevka izhajata iz istega pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - posli, ki bistveno vplivajo na življenje
Pojem poslov, ki bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke, ki ji je v tej zvezi delno odvzeta poslovna sposobnost, mora biti določen že v izreku o delnem odvzemu.
BBHSZ člen 20, 22.. ZPIZ-1 člen 39, 406.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22.
starostna pokojnina
Skladno z določbami 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino se določi sorazmerni del pokojnine tako, da se znesek po skupni pokojninski dobi pomnoži s številom mesecev slovenske pokojninske dobe in nato zmnožek deli s seštevkom skupne pokojninske dobe.Tožniku se sorazmerni del starostne pokojnine odmeri tako, da se najprej izračuna teoretični del (znesek) dajatve, do katere bi imel tožnik pravico, če bi se za izračun pokojnine upoštevale vse zavarovalne dobe, ki se štejejo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Dejanski znesek pokojnine pa se izračuna tako, da se teoretično izračunani znesek pokojnine pomnoži z meseci pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji, to je s 97 meseci (za 8 let in 1 mesec pokojninske dobe) ter ta zmnožek deli s skupno pokojninsko dobo v trajanju 402 meseca (to je za 33 let in 6 mesecev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00001287
ZPP člen 257, 339, 339/2, 339/2-15.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protispisnost - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela na gradbišču dne 11. 10. 2011, ob 7.30 uri, ko se je na tovornjak natovarjal opaž. Verjelo je tožniku, da je bilo na kesonu tovornjaka ledeno in spolzko, da mu je zaradi tega zdrsnilo in da je na to predhodno opozoril delovodjo. Da je tožnikova izpoved verjetna in prepričljiva, je sodišče zaključilo na podlagi podatkov iz listine - dopisa Agencije Republike Slovenije za okolje, in sicer je bila na dan škodnega dogodka ob 7.00 uri temperatura 2 °C, v zadnjih 24 urah pa je padlo 0,2 mm padavin. Takšna ugotovitev o vremenskih razmerah je protispisna, oziroma gre za ugotovitev, ki se nanaša na dan pred škodnim dogodkom 10. 10. 2011. Iz dopisa izhaja, da je bila na dan škodnega dogodka, dne 11. 10. 2011, ob 7.00 uri zjutraj temperatura 7,4 °C, prejšnji dan ob 21. uri zvečer pa 8,2 °C in da v zadnjih 24 urah ni bilo padavin. Sodišče prve stopnje je napačno povzelo vsebino listine. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je dejstvo, ali je bila pohodna površina na kesonu mrzla oziroma ledena in je zato tožniku zdrsnilo, odločilno.
ZPIZ-1 člen 63, 63/2, 63/2-1.. ZPIZ-2 člen 41.. ZPP člen 286a.
invalidnost - II. kategorija invalidnosti - delovni invalid
Tožnik na dopolnilno mnenje ni podal pripomb, zato se na to, da bi moral pridobiti pravico do invalidske pokojnine že od 19. 11. 2013, to je od dneva vložitve zahteve pri bosansko-hercegovskem nosilcu socialnega zavarovanja, neutemeljeno sklicuje v pritožbi. Gre za pritožbene navedbe v smeri nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno z dopolnilnim mnenjem. Takšne navedbe pa bi bile upoštevne le v primeru, če bi jih tožnik skladno s 286. a členom ZPP posredoval v roku 15 dni od dneva, ko je prejel dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje, ali če bi navedel takšne tehtne razloge, zaradi katerih v 15 dnevnem roku pripomb ne bi mogel posredovati.
nasilje v družini – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – prepoved približevanja – psihično nasilje – neželeno navezovanje stikov – pošiljanje SMS sporočil – poseg v osebnost in dostojanstvo – nadlegovanje – stiki z otrokom
Nasilje ni zgolj fizično, ampak se lahko (včasih še s hujšimi posledicami) pojavi tudi v psihični obliki. Pri tej obliki je predvsem pomembno, kako ga dojema ogroženi, ki terja sodno varstvo, posameznikovo individualno dojemanje pa mora sodišče tudi ustrezno objektivizirati.
Zasuvanje predlagateljice s SMS sporočili in tudi po petnajstkrat dnevno klicanje po telefonu, z namenom, da bi nasprotni udeleženec znova vzpostavil razmerje, ki ga predlagateljica ne želi (več), zadošča za podaljšanje izrečenih ukrepov, ki jih nasprotni udeleženec kljub sodno izrečeni prepovedi vztrajno krši.
razmerje med otrokom in roditeljem - sprememba določitve stikov otroka s staršem - korist otroka - spremenjene okoliščine - razširitev stikov
Kaj je največja otrokova korist, je treba ugotoviti in opredeliti v vsakem posameznem primeru, z upoštevanjem vseh okoliščin. Praviloma je v korist otroka, da ima čim več osebnih stikov z obema roditeljema, če ta ne živita več skupaj, in da so stiki čim bolj kvalitetni. Gre za to, da preko stikov otrok ohrani občutek čustvene navezanosti oziroma povezanosti in občutek medsebojne pripadnosti. Stiki naj torej v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki.
V korist deklic je, da imata pogostejše stike z materjo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023572
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 76, 76/3, 434, 434/1.
obtožni predlog - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - obvezne sestavine obtožnega predloga - konkretizacija kršitev v opisu dejanja - jasen očitek obtožbe - opis dejanj v obtožnem predlogu z navedbo vseh zakonskih znakov kaznivih dejanj - kaznivo dejanje odvzem mladoletne osebe
Zahteva, da opis dejanja v obtožnem predlogu vsebuje dejstva in okoliščine, ki predstavljajo uresničitev znakov določenega kaznivega dejanja, ne preprečuje uvedbo kazenskega postopka za dejanje, ki ni kaznivo dejanje. Sodišče ne sme opustiti konkretizacije katerega izmed znakov kaznivega dejanja, tako da ni jasno razvidno, katera ugotovljena dejstva konkretizirajo posamezni zakonski znak.
ZDR-1 člen 202.. ZJU člen 5, 5/1.. ZDR člen 206.. ZSPJS člen 3a, 3a/10, 16, 16/2.. OZ člen 347.
napredovanja - premestitev - zakonske zamudne obresti - rok za zastaranje - uradniški naziv - nova uvrstitev v plačni razred
V zastaralnem roku iz 202. člena ZDR-1 oziroma 206. člena ZDR zastarajo denarne terjatve za obračun in izplačilo razlik v plačah, ki naj bi bile določene v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami (tretji odstavek 3. člena ZSPJS), vendar le za obdobje izpred petih let pred vložitvijo tožbe, ne pa tudi za kasnejše obdobje. Sodišče prve stopnje je zato zmotno presodilo, da so v celoti zastarale tožnikove terjatve za obračun in izplačilo razlike v plačah za obdobje od 1. 1. 2010 dalje, saj tiste, ki so zapadle v plačilo po 12. 1. 2011 (torej vključno s plačo za januar 2011), glede na datum vložitve tožbe 12. 1. 2016 še niso zastarale.
Tožnik v tem sporu zahteva še zakonske zamudne obresti od pripadajoče razlike v plačah. Za zastaranje terjatve za plačilo zakonskih zamudnih obresti velja triletni rok (347. člen OZ). Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti zaradi zastaranja, vendar le glede zahtevanih obresti, ki so se natekle do vključno 11. 1. 2013. Zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki se do tega dne še niso natekle (torej za obdobje od 12. 1. 2013 dalje), pa je sodišče prve stopnje zmotno zavrnilo.
stroški kazenskega postopka - odlog plačila - nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca
Stroški kazenskega postopka po sklepu I K 8618/2011 z dne 6. 1. 2017 predstavljajo stroške iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, to je nagrado in potrebne izdatke pooblaščenke oškodovancev - odvetnice. Za te stroške pa ZKP v četrtem odstavku 95. člena ne daje pooblastila za njihovo obročno plačilo, kot v primeru stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženega ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.
ZPIZ-2 člen 108, 108/1, 126, 126/1, 126/2.. ZPIZ-1 člen 91.
III. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - pravica do premestitve - bolezen - nadomestilo za invalidnost
Tožnik je bil z odločbo toženca z dne 23. 2. 1997 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in mu je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delo z omejitvami s polnim delovnim časom od 9. 12. 1997 dalje. Pri tožniku je 23. 7. 2007 v okviru III. kategorije invalidnosti prišlo do spremembe v stanju invalidnosti in tako tudi do spremembe že pridobljene pravice, in sicer od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, torej od 1. 8. 2007 dalje. Od takrat dalje ima tožnik pravico do premestitve, kakor to določa 81. člen ZPIZ-2.
BBHZD člen 2, 2b, 2c, 2d, 3, 3/1, 8, 9, 16.. ZDR-1 člen 200.. URS člen 22.. ZPP člen 5, 8.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - napaka volje - podpis sporazuma
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik sklenil izpodbijani sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi napake volje, zato je utemeljeno razveljavilo ta sporazum in izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja tožene stranke.
ZDR-1 člen 88, 88/4, 88/6, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - fikcija vročitve - nadomestna vročitev - ustavna odločba
Tožena stranka je v predmetni zadevi vročala odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po določbi zakona, ki jo je Ustavno sodišče RS razveljavilo. Razlog za razveljavitev je neskladnost določbe četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 z Ustavo RS, saj gre za prekomeren poseg v pravico delavca iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici odpoved ni bila pravilno vročena avgusta 2014, pravilna pa je tudi ugotovitev, da je bila odpoved tožnici prvič vročena šele med sodnim postopkom dne 28. 11. 2014, zaradi česar je tožba vložena pravočasno.
Ker do izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni prišlo zaradi zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti tožnice, na zakonitost odpovedi ne vpliva dejstvo, da je bila tožnica odsotna z dela zaradi bolezni v času, ko je prenehala potreba po njenem delu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi.
V izvedenskem mnenju je dovolj prepričljive strokovno medicinsko podlage za zaključek, da pri tožniku do izdaje drugostopenjskega upravnega akta ni izkazanih takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče ugotoviti popolno nezmožnost za vsako organizirano pridobitno delo. Zato je v tej smeri podan tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-3, 129, 129/1, 129/1-5, 130, 130/5.. ZUP člen 7.
brezposelnost - izbris iz evidence
V obravnavani zadevi gre za spor zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti upravnih aktov, izdanih po uradni dolžnosti. Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo z dne 21. 9. 2015 je zavrnjena pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 27. 5. 2015 o ugotovljenem obstoju razlog za prenehanje tožničinega vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ker je bila dne 4. 5. 2015 poslovodna oseba v enoosebni družbi. Hkrati je s slednjo odločbo izrečeno, da se tožnico preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb z dnem, ko postane ugotovitev dokončna. Tožnica ob uvedbi obravnavanega predsodnega upravnega postopka po uradni dolžnosti ni bila več lastnica gospodarske družbe, ne poslovodna oseba. Zato sta izpodbijana upravna akta izdana preuranjeno. Temeljita na uporabi materialnih določb ZUTD, ki ni skladna z načeli iz 3. člena istega zakona in bistveni kršitvi temeljne določbe 7. člena ZUP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov. V upravnem postopanju morajo namreč organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice (1. odstavek) in pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank uporabiti tiste s predpisi določene ukrepe, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa (3. odstavek). Nevednost in neukost stranke ne smeta iti v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu (4. odstavek).