Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah člen 26, 26/3. URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 113, 113/4.
izvrševanje roditeljske pravice – menjava osnovne šole – mnenje otroka – zaslišanje otroka – korist otroka – kriteriji za presojo otrokovih koristi – načelo kontinuitete
Na podlagi četrtega odstavka 113. člena ZZZDR sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Vsebina navedenega člena torej določa, da mora sodišče ugotoviti, če je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice odločitve ter mu omogočiti, da to mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti in drugim okoliščinam. Zakon torej ne zahteva, da bi moralo sodišče pred odločitvijo A. A. neposredno zaslišati, oziroma, da bi moral CSD z otrokom opraviti razgovor, kot to zmotno meni pritožba. Kot izhaja iz poročila in mnenja Centra za socialno delo z dne 29. 8. 2016, se CSD ni odločil za opravo razgovora z otrokom, ker ni želel otroka ponovno izpostavljati, saj starša sporov nista sposobna razrešiti znotraj družine, brez posredovanja države, zaradi česar je bil A. A. v preteklosti že izpostavljen številnim razgovorom, tako za potrebe kazenskega postopka, kakor tudi za potrebe pravdnega postopka glede dodelitve otrok.
predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - narok - pasivna legitimacija - verjetnost terjatve - obstoj skupnega premoženja - objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Kršitve sodišče ni storilo s tem, ko ni opravilo naroka, saj izvedba naroka tudi v fazi ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi ni obligatorna.
Če bo v postopku ugotovljeno, da nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka, sodijo v skupno premoženje, s posegom v delež prvega toženca ne bodo v ničemer prizadete pravice druge toženke. Če bo ugotovljeno, da nepremičnine ne sodijo v skupno premoženje, bo tožničin tožbeni zahtevek zavrnjen. Ker pa je druga toženka po zemljiškoknjižnih podatkih edina lastnica spornih nepremičnin, je pravilno zajeta kot toženka v pravdnem postopku in kot dolžnica v postopku za izdajo začasne odredbe.
Sodišče prve stopnje sodbe je pravilno ugotovilo, da na kraju prometne nesreče niso obstajali stalni in intenzivni prehodi divjadi preko ceste in zato pravilno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna ukrepati v smeri postavitev prometnih znakov, zaščitnih ograj ali preprek. Škoda tožnika tako ni nastala po krivdi tožene stranke, zato je njen tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
nasilje v družini - prepovedi zaradi nasilnih dejanj - prepustitev stanovanja v skupni rabi - dokazovanje - dokazni standard - stopnja verjetnosti - izvedba predlaganih dokazov - nujen postopek - prednosten postopek
Postopek odločanja o ukrepih zaradi nasilnih dejanj iz ZPND je nujen in prednosten, ker je treba hitro in učinkovito zaščititi žrtev nasilja pred povzročiteljem nasilja in na ta način, sicer za časovno omejeno obdobje, zavarovati temeljne pravice in dobrine posameznika, ki je žrtev nasilja. V teh postopkih zato sodna praksa dopušča nižji dokazni standard. Odločilna dejstva je treba ugotoviti s stopnjo verjetnosti. Sodišče zato izvede le tiste dokaze, ki z navedeno stopnjo materialne resnice dokazujejo (ne)obstoj nasilja v družini. Sodišče iz teh razlogov ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov udeležencev postopka.
smrt stranke tekom postopka - pravni naslednik - sklenjen dedni dogovor med dediči glede spornega premoženja - aktivna legitimacija
Tožnik je tekom postopka umrl. Njegova pravna naslednica je zahtevala, da se celoten znesek odškodnine oz. neplačanih stroškov izplača le njej. Dediča sta sklenila dedni dogovor že tudi glede premoženja, ki ga je v tem postopku uveljavljal njun pravni prednik. Glede na sklenjeni dedni dogovor pa je edina dedinja prva tožnica, zato je tudi zahtevek postavljen pravilno.
denacionalizacijski upravičenci – agrarna skupnost kot denacionalizacijski upravičenec – odškodnina – stvarna legitimacija člana agrarne skupnosti – predhodno vprašanje – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – nesklepčnost tožbe – javna listina
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bila trditvena podlaga tožeče stranke glede upravičenosti članov agrarne skupnosti do odškodnine pomanjkljiva. V trditveni podlagi tožeča stranka ni določno (poimensko) navedla, kdo so bili člani nekdanje agrarne skupnosti v času, ko jim je bilo premoženje odvzeto, prav tako ni določno (poimensko) navedla, kdo so bili člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti v času do 30. 6. 2001 (navedla ni niti tega, kdo so njeni člani, kaj šele, da bi pojasnila, katere osebe so se vanjo včlanile do relevantnega datuma).
ZST-1 člen 1, 1/3, 16, 18, 18/5, 34a, 34a/1, 34a/3. ZPP člen 39.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačno odmerjena sodna taksa - obseg plačila takse za pravna sredstva - izpodbijani del odločbe - takse glede na vrednost spornega predmeta - pravdni stroški
Iz petega odstavka 18. člena ZST-1 izhaja, da se v primeru, ko se s pravnim sredstvom odločba deloma izpodbija, kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo vzame le vrednost izpodbijanega dela.
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/3. ZGD-1 člen 667, 667/2, 672.
samostojni podjetnik – prenos podjetja – univerzalno pravno nasledstvo – prevzemna družba – subsidiarna in solidarna odgovornost – izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – dodatek h kreditni pogodbi – zvišanje pribitka – načelo stroge formalne legalitete
V razmerju do družbe, na katero je bilo preneseno podjetje samostojnega podjetnika, je podano univerzalno pravno nasledstvo za obveznosti nekdanjega podjetnika, ta pa kot nekdanji nosilec podjetja kot subsidiarni in solidarni dolžnik, ker prevzemna družba obveznosti ni izpolnila, neomejeno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja. Soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa je treba presojati glede na to, kdo so bile stranke pogodbe, odstop od pogodbe pa je glede na naknadno univerzalno pravno nasledstvo upnik pravilno uveljavljal do prevzemne družbe ter je oba dolžnika tudi obvestil o zapadlosti obveznosti.
Dodatek h kreditni pogodbi, ki je zvišal pribitek k fiksnemu delu obrestne mere, ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Upnik zato ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere, kot jih je obračunal. Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj zanje nima izvršilnega naslova.
spor o pristojnosti - izvršba na solastniški delež
Razlog, zaradi katerega zakon predpisuje enotno vodenje postopka izvršbe na nepremičnino, je v tem, da se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat. Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je zato predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, in to ne glede na to, da ima oba deleža ista oseba, zgoraj navedeni razlog, zaradi katerega je predpisan pristop k že začeti izvršbi, ni podan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023553
KZ-1 člen 196, 196/1, 235, 235/1, 235/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - izpodbijanje dejanskega stanja - dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje o odločilnih dejstvih - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Pritožba se v zvezi z zatrjevanjem, da neplačilo regresa ni kaznivo, ker regres ne spada med prejemke iz delovnega razmerja, sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 261/2010 z dne 16. 6. 2011. Zatrjevanjem pritožbe ni mogoče pritrditi, ker se obdolžencu kaznivo dejanje očita po prvem odstavku 196. člena KZ-1, kjer „med druge prejemke iz delovnega razmerja“ spada tudi regres. Prav to pa izhaja tudi iz zaključka sodbe Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje pritožba.
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 44, 50, 52, 56. Sodni red člen 111, 111/1, 113, 115, 115/3.
postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti – odvzem poslovne sposobnosti – podpis sodne odločbe – rok za pritožbo – upoštevanje prepozne pritožbe
Sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka določenega v tretjem odstavku 31. člena ZNP, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
Sodnik podpiše le izvirnik sodnega pisanja, ne pa tudi prepisa izvirnika. Izvirnik sodnega pisanja, v konkretnem primeru izpodbijanega sklepa, ostane v spisu. Stranka pa prejme prepis izvirnika.
pogodba o tekočem računu – kreditna pogodba – limit – prekoračitev limita – zakonske zamudne obresti – prepoved ultra alterum tantum – odmera stroškov pravdnega postopka – izvršilni stroški – načelo uspeha v pravdi – končni uspeh
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da banka toži toženca zaradi neporavnanega limita na tekočem računu po določbi ZOR, člen 1052. Gre za posebno pravno podlago, zato je neutemeljena trditev pritožbe, vendar se sodišče ni opredelilo, ali je šlo za stanje na tekočem računu ali kreditno pogodbo.
prepozna pritožba – vročitev s fikcijo – načelno pravno mnenje – štetje rokov
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo o tem, da lahko stranka dvigne pisanje na pošti, je vročitev opravljena s pretekom 15. dneva (2. stavek četrtega odstavka 142. člena ZPP). Pri izteku roka se četrti odstavek 111. člena ZPP ne upošteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0082726
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/2, 86, 86/1. ZPP člen 298, 298/4, 300, 300/3. ZZZDR člen 52.
ločitev pravd - vmesni ugotovitveni zahtevek - ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža zaradi nedopustnega nagiba in podlage - predhodno vprašanje - pasivna legitimacija - obseg skupnega premoženja
Ločitev pravd je mogoča le v primeru, ko je mogoče posamezne zahteve samostojno obravnavati po materialnem pravu.
O vmesnem ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe bi sodišče lahko odločalo z delno sodbo in ne z ločitvijo obravnavanja tožbenih zahtevkov v dveh pravdah.
Tožnica je v tožbi za ugotovitev skupnega premoženja dajatveni del tožbenega zahtevka uperila zoper drugo toženo stranko z navedbo, da je drugi toženec do vtoževanega premoženja, ki je (del) skupnega premoženja, pridobljenega v njeni zakonski zvezi s prvim tožencem, prišel na podlagi ničnega pravnega posla, sklenjenega s prvim tožencem. Vprašanje ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža obravnavane družbe je bilo predhodno vprašanje za odločanje o dajatvenem zahtevku zoper drugega toženca in zoper prvega toženca. Z določno postavitvijo vmesnega ugotovitvenega zahtevka zoper oba toženca za ugotovitev ničnosti obravnavane pogodbe je preraslo v neposredno vsebino enega od zahtevkov v tožbi. O vmesnem ugotovitvenem zahtevku sodišče praviloma odloča obenem z dajatvenim zahtevkom v končni sodbi. O njem sicer lahko z delno sodbo odloči še pred odločitvijo o dajatvenem zahtevku, kadar ugotovi, da je vmesni ugotovitveni zahtevek že postal zrel za odločitev. Če je sodišče presodilo, da gre v obravnavani zadevi za tak primer, bi o vmesnem ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe lahko odločalo z delno sodbo in ne z ločitvijo obravnavanja tožbenih zahtevkov v dveh pravdah.
ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-2, 80, 80/2, 80/3, 80/3-1, 142, 142/1, 142/1-3. ZDru-1 člen 5, 8, 13, 13/3.
prisilna poravnava – imenovanje članov upniškega odbora – presoja pritožbeno uveljavljane prirejenosti terjatve – ovire za imenovanje člana upniškega odbora
Sodišče pri imenovanju članov upniškega odbora ni dolžno preizkušati, ali so podatki v seznamu dolžnika o imetnikih navadnih terjatev in višini le-teh pravilni.
URS člen 31. KZ-1C člen 72, 72/1, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3, 324/4.
nevarna vožnja v cestnem prometu - odvzem vozniškega dovoljenja - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Da je bil obdolženec torej že obravnavan in kaznovan v postopku o prekršku za ravnanja, ki temeljijo na istem historičnem dogodku, kot kaznivo dejanje, ki se v obravnavanem kazenskem postopku očita obdolžencu na podlagi obtožnice. Navedeno pa bi utegnilo pomeniti, da je bil obdolženec dvakrat obravnavan in tudi kaznovan za isto ravnanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086098
OZ člen 569. ZMZPP člen 19, 20. 48, 52, 94 – 103. ZPP člen 8, 29, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
posojilna pogodba – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – vnaprejšnja dokazna ocena – kršitev načela kontradiktornosti – uporaba tujega prava – uporaba albanskega prava – res iudicata – pristojnost v zadevah z mednarodnim elementom – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – potrditev neposredne izvršljivosti
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza le v primeru, če za njegovo zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Med ostalim sodišče ni dolžno izvesti predlaganih dokazov za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano. V konkretnem primeru pa upravičen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov, ki jih je pritožnik substancirano predlagal za dokazovanje pravno relevantnih dejstev, ne more biti ugotovitev nasprotnega na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov.
Zapis v pogodbi, da stranki pogodbo sklepata na podlagi določb albanskega zakonika, sicer močno indicira dogovor o izbiri tega tujega prava za ta pravni posel. Prvostopenjske sodišče je sicer pravilno navedlo, da velja domneva, da je z razmerjem najtesneje povezano pravo države, v kateri ima toženec stalno prebivališče. A ta domneva velja le v primeru, če ni posebnih okoliščin primera, ki napotujejo na drugo pravo. Takšne okoliščine so vendarle podane že s tem, ko sta pravdni stranki sporno pogodbeno razmerje in posojilno pogodbo sklepali v Republiki Albaniji, pred albansko notarsko in ob uporabi albanskega prava, posojeni zneski pa naj bi bili po trditvah tožnika vsaj v pretežnem delu porabljeni za nakup nepremičnin v tej državi. Vse navedeno kaže na uporabo tujega prava.
Odgovornost za kršitev, za katero je dogovorjena pogodbena kazen, ima pravno naravo pogodbene odškodninske odgovornosti, zato se odgovornost tožene stranke za kršitev domneva, ta pa se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je prišlo do kršitve zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogla preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
V konkretnem primeru je bila tožeča stranka glavni izvajalec in je samostojno organizirala gradnjo s podizvajalci. V podizvajalski Pogodbi sta stranki dogovorili pogodbeno kazen. Predmet tožbenega zahtevka je torej plačilo pogodbene kazni zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti tožene stranke kot podizvajalca. Vprašanje, ali je investitor od tožeče stranke kot glavnega izvajalca del zahteval plačilo pogodbene kazni, za obravnavano zadevo zato ni relevantna, nasprotni pritožbeni očitki pa neutemeljeni.
Stranki s pogodbo izrazita voljo z namenom zase povzročiti nastop pravnih posledic. Vsebino konkretnih pravi, ki jih določita s sklenitvijo pogodbe (pogodbeno materialno pravo), zato sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti temveč po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva. Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na njegovo uporabo jasno in določno opredeljeno pravočasno sklicujejo, česar tožena stranka ni storila, saj se je na pogodbeno določilo o ničnosti prvič sklicevala šele v pritožbi, kar pa je prepozno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086237
KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2. ZKP člen 76, 76/3, 169, 169/7.
nedovoljen promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zaslišanje osumljenca - zahteva za preiskavo - formalni preizkus zahteve - materialni preizkus zahteve
Abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti v opisu dejanja konkretizirani. Ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki sploh navedeni, pomembno je, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa osumljenčevega ravnanja.
Čeprav je pomen besed „posredovanje“ in „izvoziti“ jasen, ne gre za zakonska znaka, ki sta dovolj določno opredeljena že v zakonu. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je potrebno navesti konkretna osumljenčeva ravnanja, zaznana v zunanjem svetu, s katerimi naj bi storilec izpolnil navedena zakonska znaka.
Tudi besedilo sporne posojilne pogodbe potrjuje zaključek, da znesek 45.000,00 EUR ni predstavljal posojila toženki (niti B. B., ki je imel s tožnikom sklenjeno pogodbo z identičnim besedilom) in ji tudi ni bil izročen kot posojilo, ampak „zavarovanje“ tožnikovega „prikritega“ dejanskega lastniškega deleža v družbi. V pogodbi sploh ni predvideno, da se znesek 45.000,00 EUR vrne v denarju, ampak le s spremembo v lastniški delež oziroma prenosom lastništva novoustanovljenega podjetja.