KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023553
KZ-1 člen 196, 196/1, 235, 235/1, 235/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - izpodbijanje dejanskega stanja - dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje o odločilnih dejstvih - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Pritožba se v zvezi z zatrjevanjem, da neplačilo regresa ni kaznivo, ker regres ne spada med prejemke iz delovnega razmerja, sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 261/2010 z dne 16. 6. 2011. Zatrjevanjem pritožbe ni mogoče pritrditi, ker se obdolžencu kaznivo dejanje očita po prvem odstavku 196. člena KZ-1, kjer „med druge prejemke iz delovnega razmerja“ spada tudi regres. Prav to pa izhaja tudi iz zaključka sodbe Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje pritožba.
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 44, 50, 52, 56. Sodni red člen 111, 111/1, 113, 115, 115/3.
postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti – odvzem poslovne sposobnosti – podpis sodne odločbe – rok za pritožbo – upoštevanje prepozne pritožbe
Sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka določenega v tretjem odstavku 31. člena ZNP, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
Sodnik podpiše le izvirnik sodnega pisanja, ne pa tudi prepisa izvirnika. Izvirnik sodnega pisanja, v konkretnem primeru izpodbijanega sklepa, ostane v spisu. Stranka pa prejme prepis izvirnika.
stečajni postopek - pobot terjatev na dan začetka stečajnega postopka
Ker je tožena stranka štela, da na dan začetka stečajnega postopka obstajata hkrati terjatev tožeče stranke kot upnika do nje kot stečajnega dolžnika in njena nasprotna terjatev do tožeče stranke, je stečajni upravitelj ravnal skladno z določbo 61. člena ZFPPIPP in terjatev tožeče stranke prerekal. Tožeča stranka je skladno z določbo 300. člena ZFPPIPP pravočasno vložila tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve.
Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah člen 26, 26/3. URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 113, 113/4.
izvrševanje roditeljske pravice – menjava osnovne šole – mnenje otroka – zaslišanje otroka – korist otroka – kriteriji za presojo otrokovih koristi – načelo kontinuitete
Na podlagi četrtega odstavka 113. člena ZZZDR sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Vsebina navedenega člena torej določa, da mora sodišče ugotoviti, če je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice odločitve ter mu omogočiti, da to mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti in drugim okoliščinam. Zakon torej ne zahteva, da bi moralo sodišče pred odločitvijo A. A. neposredno zaslišati, oziroma, da bi moral CSD z otrokom opraviti razgovor, kot to zmotno meni pritožba. Kot izhaja iz poročila in mnenja Centra za socialno delo z dne 29. 8. 2016, se CSD ni odločil za opravo razgovora z otrokom, ker ni želel otroka ponovno izpostavljati, saj starša sporov nista sposobna razrešiti znotraj družine, brez posredovanja države, zaradi česar je bil A. A. v preteklosti že izpostavljen številnim razgovorom, tako za potrebe kazenskega postopka, kakor tudi za potrebe pravdnega postopka glede dodelitve otrok.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0086239
KZ-1 člen 57, 57/3. ZKP člen 506, 506/4. ZFPPIPP člen 386, 408, 408/2 408/2-2.
pogojna obsodba s posebnim pogojem – izpolnitev posebnega pogoja – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti – povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem – zmožnost plačila naložene obveznosti
Stečajni postopek predstavlja zgolj začasno oviro za izpolnitev posebnega pogoja s strani obdolženega. Samo dejstvo, da je obdolženi v postopku osebnega stečaja, obdolženega ne razbremenjuje plačila obveznosti, določene kot posebni pogoj v pogojni obsodbi.
Obdolženi bo tudi po prenehanju stečajnega postopka še vedno dolžan plačati preostanek obveznosti, naložene v pogojni obsodbi, ki ne bo poplačana v stečajnem postopku.
pravica do popravka - pravica do odgovora - objava popravka - zahteva za objavo popravka pred tožbo - vsebina popravka - odklonitveni razlogi
Predmet sodnega varstva je lahko izključno objava povsem identičnega zahtevka, kot je bil predhodno neuspešno uveljavljan zoper urednika. Zato so meje upoštevnega dejanskega stanja določene že z zahtevkom odgovornemu uredniku, predmet sodnega odločanja pa je izključno utemeljenost zavrnitve oziroma neobjave zahtevka, kakršen je bil predhodno uveljavljan.
Vsi zakonski pogoji za objavo popravka morajo biti podani glede vseh posameznih delov in zahtevanega popravka kot celote, zato zahtevka ni mogoče razstaviti na tiste dele, ki določbam ZMed ustrezajo in na tiste dele, ki mu ne. Obstoj odklonitvenega razloga glede posameznega dela tako povzroči upravičeno zavrnitev objave.
pogodba o tekočem računu – kreditna pogodba – limit – prekoračitev limita – zakonske zamudne obresti – prepoved ultra alterum tantum – odmera stroškov pravdnega postopka – izvršilni stroški – načelo uspeha v pravdi – končni uspeh
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da banka toži toženca zaradi neporavnanega limita na tekočem računu po določbi ZOR, člen 1052. Gre za posebno pravno podlago, zato je neutemeljena trditev pritožbe, vendar se sodišče ni opredelilo, ali je šlo za stanje na tekočem računu ali kreditno pogodbo.
Upoštevajoč razlagalno pravilo (argument) ”Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori” lahko ugotovimo, da 13. člen ZS, kljub temu, da je kasnejši, spričo svoje splošne narave glede obstoja takšne dolžnosti sodišča v pravdnem postopku (oziroma točneje izpolnjenosti pogojev za njen nastop) ureditve iz tretjega odstavka 226. člena ZPP ne nadomešča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002739
ZKP člen 340. KZ člen 27, 244. KZ-1 člen 38.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - milejši predpis - odstop od načela neposrednosti - branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju
Sodišče prve stopnje je potem, ko je postopek zoper obtoženega B. B. na podlagi 33. člena ZKP izločilo iz skupnega obravnavanja, na glavni obravnavi prebralo zapisnik ko njegovem zaslišanju (340. člen ZKP). Njegov zagovor je uporabilo pri utemeljevanju tako dejanskega stanja, kot tudi krivde obtoženega A. A. Vendar pri tem ne gre za edini in ključen dokaz na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev, temveč je sodišče prve stopnje ta "dokaz" ocenilo tako v zvezi z zagovorom obtoženega A. A. kot tudi v zvezi z drugimi dokazi.
Iz zakonskega opisa 27. člena KZ, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, izhaja, da je pomoč naklepno ravnanje storilca, ki pomaga drugemu pri izvršitvi kaznivega dejanja, medtem ko 38. člen KZ-1, ki je veljal v času sojenja, določa, da je pomoč naklepno ravnanje storilca, ki pomaga drugemu pri izvršitvi naklepnega kaznivega dejanja. Za obtoženca 38. člen KZ-1 ni milejši, saj se mu očita pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ, ki ga je mogoče storiti le naklepoma in torej ne gre za pomoč pri kaznivem dejanju, ki bi ga bilo mogoče storiti (tudi) iz malomarnosti
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086237
KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2. ZKP člen 76, 76/3, 169, 169/7.
nedovoljen promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zaslišanje osumljenca - zahteva za preiskavo - formalni preizkus zahteve - materialni preizkus zahteve
Abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti v opisu dejanja konkretizirani. Ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki sploh navedeni, pomembno je, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa osumljenčevega ravnanja.
Čeprav je pomen besed „posredovanje“ in „izvoziti“ jasen, ne gre za zakonska znaka, ki sta dovolj določno opredeljena že v zakonu. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je potrebno navesti konkretna osumljenčeva ravnanja, zaznana v zunanjem svetu, s katerimi naj bi storilec izpolnil navedena zakonska znaka.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 2, 8. ZTLR člen 22. OZ člen 50.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – dokazovanje – delež na skupnem premoženju – nova stvar – dokazna ocena – prosta presoja dokazov – simulirana pogodba
Glede na ugotovljena prispevanja tožnice in drugega toženca k izgradnji hiše, zlasti okoliščine, da je tožnica v izgradnjo vložila svoje zemljišče, drugi toženec pa je več zaslužil, pri čemer je tožnica skrbela za gospodinjstvo in skrbela za skupnega otroka, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi celovite ocene prispevkov razsodilo, da sta deleža tožnice in drugega toženca na skupnem premoženju enaka. Zato je utemeljeno zavrnilo tudi dokaz z izvedencem gradbene in finančne stroke, saj izračun deleža na skupnem premoženju ne predstavlja matematičnega izračuna, temveč gre za presojo in upoštevanje tudi drugih okoliščin, ki so prispevale k ohranitvi in povečanju skupnega premoženja, kot to določa določilo 59. člena ZZZDR, kar pa je sodišče prve stopnje pravilno in celovito upoštevalo.
Sodišče prve stopnje sodbe je pravilno ugotovilo, da na kraju prometne nesreče niso obstajali stalni in intenzivni prehodi divjadi preko ceste in zato pravilno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna ukrepati v smeri postavitev prometnih znakov, zaščitnih ograj ali preprek. Škoda tožnika tako ni nastala po krivdi tožene stranke, zato je njen tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/3. ZGD-1 člen 667, 667/2, 672.
samostojni podjetnik – prenos podjetja – univerzalno pravno nasledstvo – prevzemna družba – subsidiarna in solidarna odgovornost – izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – dodatek h kreditni pogodbi – zvišanje pribitka – načelo stroge formalne legalitete
V razmerju do družbe, na katero je bilo preneseno podjetje samostojnega podjetnika, je podano univerzalno pravno nasledstvo za obveznosti nekdanjega podjetnika, ta pa kot nekdanji nosilec podjetja kot subsidiarni in solidarni dolžnik, ker prevzemna družba obveznosti ni izpolnila, neomejeno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja. Soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa je treba presojati glede na to, kdo so bile stranke pogodbe, odstop od pogodbe pa je glede na naknadno univerzalno pravno nasledstvo upnik pravilno uveljavljal do prevzemne družbe ter je oba dolžnika tudi obvestil o zapadlosti obveznosti.
Dodatek h kreditni pogodbi, ki je zvišal pribitek k fiksnemu delu obrestne mere, ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Upnik zato ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere, kot jih je obračunal. Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj zanje nima izvršilnega naslova.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve-ravnanje v nasprotju s prejšnjimi dejanji-venire contra factum proprium-zloraba pravic
Upnik očita dolžniku tista ravnanja, ki so bila dejansko njegova. S tem ravna v nasprotju s svojimi prejšnjimi dejanji (venire contra factum proprium).
podaljšanje začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi
Sodišče prve stopnje odreditev podaljšanja začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem temelji na pravnomočni sodbi, izrečeni obsojencu dne 10. 5. 2016, za tem pa odreditev utemeljuje z opisom dveh drugih kaznivih dejanj, za kateri obsojenemu ni bila izrečena sodba in se po podatkih kazenskega spisa zadeva nahaja še v fazi pred obtožbo.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – dodatek h kreditni pogodbi – zvišanje pribitka – načelo stroge formalne legalitete
Dodatek h kreditni pogodbi, ki je zvišal pribitek k fiksnemu delu obrestne mere, ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Upnik zato ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere, kot jih je obračunal. Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj zanje nima izvršilnega naslova.
objektivna odškodninska odgovornost - izvajanje gradbenih del - povečano tveganje za nastanek škode - ugovor pasivne legitimacije - naročnik izvedbe gradbenih del
Trditve o nastanku škode zaradi delovanja močnih sil in vibracij pri izvajanja gradbenih del, nakazujejo na objektivno odškodninsko odgovornost po drugem odstavku 131. člena OZ. Izvajanje gradbenih del na nepremičnini namreč praviloma predstavlja delovanje s povečanim tveganjem za nastanek škode.
Glede na določila ZGO-1 in v izpodbijani sodbi ugotovljena dejstva, je zaključek o zgrešeni pasivni legitimaciji materialnopravno zmoten. Prvotožena stranka je pasivno legitimirana kot naročnik na podlagi določb 187. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002791
ZKP člen 270, 270/2, 276, 276/2, 277, 277/1, 284, 284/1. KZ-1 člen 228, 228/1.
ugovor zoper obtožnico - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - kaznivo dejanje poslovne goljufije - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen
Presoja, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, je predmet tako imenovanega vsebinskega ali materialnega preizkusa, ki ga v fazi obtožnega postopka (XIX. poglavje ZKP) lahko opravi le zunajobravnavni senat, ko odloča o ugovoru ali o zahtevi predsednika senata po 284. členu ZKP.
V opisu dejanja poslovne goljufije navedeno kasnejše ravnanje obdolženca sicer lahko kaže na obstoj njegovega že prvotnega preslepitvenega namena pri izvajanju pogodbe, vendar le, v kolikor je v opisu tudi ta konkretiziran; ne more pa obdolženčevo kasnejše ravnanje nadomestiti izostalega opisa njegovega preslepitvenega namena pri izvajanju pogodbe.
ZPP člen 154. OZ člen 190, 190/2, 191. ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 362, 362/2.
upravnik – sprememba tožbe – povišanje zahtevka – objektivna kumulacija – neupravičena obogatitev – stroški postopka – zahtevek na dveh različnih pravnih podlagah – načelo uspeha
Če pride do prehoda premoženja tožeče stranke na toženo stranko ali pa do kakšne pridobitve koristi tožene stranke na podlagi pravnega temelja, o neupravičeni obogatitvi ni mogoče govoriti. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da toliko časa, dokler ključ delitve ne bo dogovorjen, tožeča stranka na podlagi 191. člena OZ od tožene stranke ne more postavljati nobenih zahtevkov.
Tožeči stranki pripada za fotokopije 10 krat po 0,15 EUR, to je 1,5 EUR, ne pa toliko, kot je zahtevala v stroškovniku. Na primarni pravni podlagi, h kateri je predložila številne priloge, namreč v pravdi ni uspela. Torej je upravičena le do stroškov, povezanih s pravno podlago, s katero je bila v pravdi uspešna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0086079
URS člen 14, 22. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZSReg člen 17, 17/1, 19, 33, 33/1, 33/2, 36, 36/1. ZNP člen 4, 4/1, 37. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-14.
vpis v sodni register – vpis spremembe – izbris družbenika – sprememba poslovnega deleža – prekinitev postopka – tožba na neveljavnost prenosa – predhodno vprašanje – sporna dejstva – udeleženec postopka za vpis v sodni register – sodba na podlagi pripoznave – pravica do izjave
Čeprav je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno le o prekinitvi postopka (in ne o dovolitvi predlaganega vpisa), bi sodišče prve stopnje, preden je odločilo o predlogih za prekinitev postopka, predlagatelju moralo dati možnost, da se o le-teh in o ugovorih zoper predlagani vpis izjavi in da utemelji svoje stališče, ki ga zagovarja v pritožbi, da odločitev o predhodnem vprašanju ni odvisna od dejstev, ki so med udeleženci sporna, temveč le od pravnih vprašanj. Šele ko bi se sodišče prve stopnje seznanilo z argumenti vseh udeležencev glede predlogov za prekinitev postopka, bi o le-teh lahko odločilo.
Odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP, v zvezi s 13. členom ZPP, ki določa, da sodišče lahko samo reši to vprašanje. Registrsko sodišče namreč prekine postopek le tedaj, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje.