oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – prodaja nepremičnine – denarna sredstva
Pričakovanje, da bo plačila taks oproščena ob tem, da je prejela kupnino v višini 88.500 EUR, je bilo neupravičeno, zato tožnice niti zatrjevana okoliščina, da je to premoženje že porabila, ne upravičuje do oprostitve plačila sodnih taks.
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – nepravo priposestvovanje stvarne služnosti – pogodba o ustanovitvi služnosti – dobra vera – uporaba poti s soglasjem lastnika – dovoljenje za začasno uporabo zemljišča do preklica – negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta se toženca zavedala, da je služnost dovoljena do preklica. Že iz tega razloga pa tudi tožbeni zahtevek po prvem odstavku 54. člena ZTLR oziroma po drugem odstavku 217. člena SPZ ni utemeljen (izvrševanje služnosti dvajset let brez nasprotovanja lastnika služeče stvari), saj stvarne služnosti v primeru, ko je služnost dovoljena do preklica, ni mogoče priposestvovati.
tožba na nedopustnost izvršbe - izkazanost pravice, ki preprečuje izvršbo
Tožeča stranka ni uspela verjetno izkazati, da bi na zarubljenih premičninah imela pravico, ki bi preprečevala izvršbo. Sodišče prve stopnje je pravilno in ustrezno pojasnilo, da tožeča stranka sploh ni konkretizirano in določno pojasnila ter opredelila, s katerim izmed predloženih računov in njim priloženim zapisnikom je kupila posamezen stroj. Utemeljeno je pritrdilo toženi stranki, da zaključek, da ne gre za iste stvari, izhaja tudi iz primerjave vrednosti posameznih strojev po predloženih računih in s strani izvršitelja ocenjenih vrednosti zarubljenih stvari. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da gre pri pogodbi o hrambi za fiktivno pogodbo.
Toženka je navajala in dokazovala, da so njeni pravni predniki najkasneje leta 2003 nasprotovali izvrševanju služnostne pravice hoje in vožnje. Sodišče prve stopnje bi se na podlagi pravilne uporabe drugega odstavka 217. člena SPZ moralo opredeliti tudi do navedenih trditev.
podaljšanje začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi
Sodišče prve stopnje odreditev podaljšanja začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem temelji na pravnomočni sodbi, izrečeni obsojencu dne 10. 5. 2016, za tem pa odreditev utemeljuje z opisom dveh drugih kaznivih dejanj, za kateri obsojenemu ni bila izrečena sodba in se po podatkih kazenskega spisa zadeva nahaja še v fazi pred obtožbo.
denacionalizacijski upravičenci – agrarna skupnost kot denacionalizacijski upravičenec – odškodnina – stvarna legitimacija člana agrarne skupnosti – predhodno vprašanje – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – nesklepčnost tožbe – javna listina
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bila trditvena podlaga tožeče stranke glede upravičenosti članov agrarne skupnosti do odškodnine pomanjkljiva. V trditveni podlagi tožeča stranka ni določno (poimensko) navedla, kdo so bili člani nekdanje agrarne skupnosti v času, ko jim je bilo premoženje odvzeto, prav tako ni določno (poimensko) navedla, kdo so bili člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti v času do 30. 6. 2001 (navedla ni niti tega, kdo so njeni člani, kaj šele, da bi pojasnila, katere osebe so se vanjo včlanile do relevantnega datuma).
ZST-1 člen 1, 1/3, 16, 18, 18/5, 34a, 34a/1, 34a/3. ZPP člen 39.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačno odmerjena sodna taksa - obseg plačila takse za pravna sredstva - izpodbijani del odločbe - takse glede na vrednost spornega predmeta - pravdni stroški
Iz petega odstavka 18. člena ZST-1 izhaja, da se v primeru, ko se s pravnim sredstvom odločba deloma izpodbija, kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo vzame le vrednost izpodbijanega dela.
Dogovor, da bo naročnik (pod)izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja oziroma svojega naročnika, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil oziroma ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči, je treba šteti, da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja otroka – znižanje preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca – subjektivna sprememba tožbe – privolitev tožene stranke
Toženca sta po zakoniti zastopnici s konkludentnimi dejanji dala soglasje k spremembi tožbe, saj sta nasprotovala tožbenemu zahtevku, sodelovala sta v postopku, kar pomeni, da sta privolila, da stopata v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
OZ člen 150, 152, 152/1, 152/2, 153, 187. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu – delovna nesreča – delo na višini – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – opaž – skrite napake – odgovornost imetnika stvari – odgovornost naročnika in izvajalca del – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z drugim odstavkom 152. člena OZ imetnik stvari odgovarja poleg dejanskega uporabnika stvari, če je škoda posledica kakšne skrite napake ali skrite lastnosti stvari, na katero imetnik uporabnika ni opozoril. Sodišče se mora v ponovljenem sojenju zato opredeliti tudi do podanih trditev in ugovorov glede skritih napak na izročeni stvari.
URS člen 31. KZ-1C člen 72, 72/1, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3, 324/4.
nevarna vožnja v cestnem prometu - odvzem vozniškega dovoljenja - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Da je bil obdolženec torej že obravnavan in kaznovan v postopku o prekršku za ravnanja, ki temeljijo na istem historičnem dogodku, kot kaznivo dejanje, ki se v obravnavanem kazenskem postopku očita obdolžencu na podlagi obtožnice. Navedeno pa bi utegnilo pomeniti, da je bil obdolženec dvakrat obravnavan in tudi kaznovan za isto ravnanje.
ZGD člen 168, 168/1. ZPP člen 17, 17/2, 482, 482/1, 482/1-1, 482/2.
gospodarski spor - delniška družba - delničar - izbris iz registra delničarjev - stvarna pristojnost sodišča - vrednost spora
Delničar je družbenik delniške družbe, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice (prvi odstavek 168. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD), njuno razmerje pa je urejeno v pravu gospodarskih družb (četrti oddelek 4. poglavja ZGD). Po določbi 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med družbeniki in družbami, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081282
ZIL-1 člen 47, 47/1, 123, 123/1, 123/2, 123/2-b.
začasna odredba po ZIL-1 – nevarnost – verjetno izkazana nevarnost – znamka – registracija znamke – izbris znamke – kršitev znamke – pravice iz znamke – nastanek težko nadomestljive škode
Sodišče lahko da pravno varstvo imetniku znamke tudi, če ni bila predhodno ugotovljena ničnost kršiteljeve znamke. Isto velja tudi za zahtevek za izbris znamke iz registra, saj potreba po varovanju znamke ni nič manjša in predvsem nič drugačna.
Besedne zveze „nastanek težko nadomestljive škode“ v pododstavku b) 2. odstavka 123. člena ZIL-1 si ni mogoče razlagati, kot da je s tem mišljeno zgolj v denarju merljivo prikrajšanje.
vsebina zemljiškoknjižnega predloga – navedba listine, ki je podlaga za vpis, v predlogu
Navedba listine kot obvezna sestavina zemljiškoknjižnega predloga (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1) ni sama sebi namen, saj omogoča vsebinski preizkus utemeljenosti predloga, v primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, pa mora navedbo teh listin vsebovati tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – zbornica
Tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - trditvena podlaga - dokazovanje s pričami
Tožnica je trditveno podlago svojega zahtevka dokazovala s svojim zaslišanjem. Sodišče prve stopnje, ki je razsojo o višini zahtevane odškodnine za nematerialno škodo oprlo na tisto, kar je tožnica sama izpovedala, četudi izpovedano ni bilo v prid višini dosojene odškodnine za utrpelo nematerialno škodo, ki jo je zahtevala na podlagi zatrjevanih dejstev, ni raziskovalo dejanskega stanja po uradni dolžnosti, kot trdi pritožba. Tožnica zgolj z izvedbo dokaza, ki ga je sama predlagala, zatrjevanih dejstev ni uspela v celoti dokazati. Zatrjevani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka relativne narave zato nista podani.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081284
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 235, 235/2. ZIL-1 člen 47. ZPP člen 285.
začetek stečajnega postopka – upnikov predlog – procesna legitimacija predlagatelja – verjetnost obstoja terjatve – vročanje v stečajnem postopku – uporaba blagovne znamke – pritožbene novote – materialno procesno vodstvo
Dejstvo, da predlagatelj ni prejel zapisnika (po pošti), ne predstavlja nikakršne kršitve pravil postopka in na odločitev sodišča prve stopnje kaj takega sploh ne more vplivati.
Predlagatelj trdi, da dolžnik blagovno znamko uporablja, to pa naj bi tudi prispevalo k dolžnikovemu poslovnemu rezultatu. Da bi bilo temu res tako, bi morala biti navzven zaznavna uporaba blagovne znamke.
ZFPPIPP v 231. členu določa, da mora predlagatelj izkazati verjetnost terjatve. Vendar pa dolžniku dopušča, da to verjetnost izpodbija. S svojimi navedbami je to dolžniku uspelo, na predlagatelju pa je nato trditveno in dokazno breme, da sodišče prepriča o obstoju terjatve.
fikcija vročitve - oprava naroka v odsotnosti stranke - pritožbena novota
Trditvam tožnice, s katerimi je podrobno obrazložila tako obstoj kot tudi višino terjatve zoper toženko, o resničnosti slednjih pa predložila tudi obsežno listinsko dokumentacijo v spis, ob tem pa umaknila že zastaran del terjatve, toženka ni nasprotovala, zaradi tega se navedena dejstva štejejo kot priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00002087
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 148.. SPZ člen 38.. OZ člen 559.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - pogodba o dosmrtnem preživljanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZZK-1 v 1. točki drugega odstavka 13. člena, ki kot obligacijsko pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo določa pravico prepovedi odtujitve in obremenitve, če je nastala na podlagi pravnega posla, ureja dva pravna položaja. Prvi pravni položaj je, če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ, drugi pa, če je prepoved omejitve in obremenitve nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. OZ v 559. členu določa, da se lahko preživljanec v korist preživljanca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če se prepoved razpolaganja nanaša na nepremičnine, gre za specialno ureditev v primerjavi s SPZ, ki se ji omejene absolutne učinke zagotovi prav z vknjižbo prepovedi razpolaganja v zemljiški knjigi. Glede na specialnost ureditve v OZ in vsebino 2. alineje 1. točke drugega odstavka 13. člena ZZK-1, se lahko prepoved razpolaganja, če je dogovorjena v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, vknjiži tudi v korist nekoga, ki ne sodi v krog oseb iz 38. člena SPZ.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje – napaka selitvenega servisa – skrbnost odvetnika pri organizaciji dela pisarne – narok – pritožbene novote
Sodišče prve stopnje ni zavrnilo predloga zaradi pomanjkljive trditvene podlage, temveč ker je že iz samih navedb predlagateljice očitno izhajalo, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni bilo mogoče subsumirati pod pravni standard „upravičenega razloga“. V tem primeru pa lahko sodišče predlog zavrne brez razpisa naroka.