tožba na nedopustnost izvršbe - izkazanost pravice, ki preprečuje izvršbo
Tožeča stranka ni uspela verjetno izkazati, da bi na zarubljenih premičninah imela pravico, ki bi preprečevala izvršbo. Sodišče prve stopnje je pravilno in ustrezno pojasnilo, da tožeča stranka sploh ni konkretizirano in določno pojasnila ter opredelila, s katerim izmed predloženih računov in njim priloženim zapisnikom je kupila posamezen stroj. Utemeljeno je pritrdilo toženi stranki, da zaključek, da ne gre za iste stvari, izhaja tudi iz primerjave vrednosti posameznih strojev po predloženih računih in s strani izvršitelja ocenjenih vrednosti zarubljenih stvari. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da gre pri pogodbi o hrambi za fiktivno pogodbo.
upravičenja solastnika - zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba solastne stvari preko svojega idealnega deleža - kršitev pravice solastnika - prikrajšanje - obogatitev - prostovoljna odpoved uporabi stanovanja
Po določbi prvega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika imajo solastniki pravico skupaj z drugimi solastniki uporabljati stvar sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršili pravice drugih solastnikov. Za zahtevek za plačilo uporabnine je potrebno izkazati, da je prišlo do kršitve pravice solastnika ter do njegovega prikrajšanja in obogatitve na drugi strani (198. člen Obligacijskega zakonika). Ker je prepričljivo ugotovljeno, da se je tožnik prostovoljno odpovedal uporabi stanovanja, zaradi privolitve v neuporabo ne more biti prikrajšan. Zgolj dejstvo, da solastnik nepremičnine ne uporablja, po stališču sodne prakse, ne zadošča za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine.
Trditve o očitnem nesorazmerju med obveznostmi pogodbenih strank bi lahko predstavljale razlog za razveljavitev pogodb zaradi čezmernega prikrajšanja v smislu 118. člena OZ, vendar v tem delu pritožnica sodbe ne izpodbija. Glede na navedeno tožnica od toženca ne more zahtevati plačila višje (tržne) vrednosti za prodani nepremičnini, saj je za izpolnitev pogodbene obveznosti pravno odločilna zgolj s pogodbo dogovorjena cena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082743
ZPP člen 13, 78, 78/2. ZDPra člen 1, 7. URS člen 26.
predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugovor navidezne pogodbe - zastopnik države - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev dokaznega predloga - vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo - protipravno ravnanje sodnika - napačna odločitev sodišča - odškodninska odgovornost države - pretrganje vzročne zveze - odvzem osebne izkaznice
Pravdno sodišče lahko predhodno vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, reši samo in mu postopka ni treba prekiniti. Izjema velja samo, če posebni predpisi drugače določajo. To za konkretni primer ne velja, saj konkretno vprašanje, ki ga je sodišče reševalo kot predhodno, spada na področje pravdnega postopka. Ali sodišče o predhodnem vprašanju lahko odloči, tudi ni odvisno od morebitne postavitve vmesnega ugotovitvenega zahtevka.
Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločitve sodišča, pa te odločitve ne izpodbija s pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem svojim ravnanjem pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem in škodo.
Pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je bila tožniku osebna izkaznica odvzeta, tudi sicer ni predstavljalo ovire za sklenitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa. Vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo zato tudi iz tega razloga ni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086237
KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2. ZKP člen 76, 76/3, 169, 169/7.
nedovoljen promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zaslišanje osumljenca - zahteva za preiskavo - formalni preizkus zahteve - materialni preizkus zahteve
Abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti v opisu dejanja konkretizirani. Ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki sploh navedeni, pomembno je, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa osumljenčevega ravnanja.
Čeprav je pomen besed „posredovanje“ in „izvoziti“ jasen, ne gre za zakonska znaka, ki sta dovolj določno opredeljena že v zakonu. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je potrebno navesti konkretna osumljenčeva ravnanja, zaznana v zunanjem svetu, s katerimi naj bi storilec izpolnil navedena zakonska znaka.
Tudi besedilo sporne posojilne pogodbe potrjuje zaključek, da znesek 45.000,00 EUR ni predstavljal posojila toženki (niti B. B., ki je imel s tožnikom sklenjeno pogodbo z identičnim besedilom) in ji tudi ni bil izročen kot posojilo, ampak „zavarovanje“ tožnikovega „prikritega“ dejanskega lastniškega deleža v družbi. V pogodbi sploh ni predvideno, da se znesek 45.000,00 EUR vrne v denarju, ampak le s spremembo v lastniški delež oziroma prenosom lastništva novoustanovljenega podjetja.
podaljšanje začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi
Sodišče prve stopnje odreditev podaljšanja začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem temelji na pravnomočni sodbi, izrečeni obsojencu dne 10. 5. 2016, za tem pa odreditev utemeljuje z opisom dveh drugih kaznivih dejanj, za kateri obsojenemu ni bila izrečena sodba in se po podatkih kazenskega spisa zadeva nahaja še v fazi pred obtožbo.
smrt stranke tekom postopka - pravni naslednik - sklenjen dedni dogovor med dediči glede spornega premoženja - aktivna legitimacija
Tožnik je tekom postopka umrl. Njegova pravna naslednica je zahtevala, da se celoten znesek odškodnine oz. neplačanih stroškov izplača le njej. Dediča sta sklenila dedni dogovor že tudi glede premoženja, ki ga je v tem postopku uveljavljal njun pravni prednik. Glede na sklenjeni dedni dogovor pa je edina dedinja prva tožnica, zato je tudi zahtevek postavljen pravilno.
OZ člen 150, 152, 152/1, 152/2, 153, 187. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu – delovna nesreča – delo na višini – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – opaž – skrite napake – odgovornost imetnika stvari – odgovornost naročnika in izvajalca del – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z drugim odstavkom 152. člena OZ imetnik stvari odgovarja poleg dejanskega uporabnika stvari, če je škoda posledica kakšne skrite napake ali skrite lastnosti stvari, na katero imetnik uporabnika ni opozoril. Sodišče se mora v ponovljenem sojenju zato opredeliti tudi do podanih trditev in ugovorov glede skritih napak na izročeni stvari.
zavarovalni primer – tatvina vozila – vlom – premoženjska škoda – dokazna ocena – dokazovanje
Na kraju storitve ni bilo sledov vloma, kar kaže z večjo verjetnostjo na to, da v vozilo ni bilo vlomljeno, kot na to, da varnostni sistem ne predstavlja ovire za tatvino.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - vsebina tožbenega zahtevka - identičnost predloga in zahtevka
Izdaja začasne odredbe z vsebino, identično tožbenemu zahtevku, je dopustna le, kadar bo kljub izdani (in izvršeni) začasni odredbi mogoče po zavrnitvi tožbenega zahtevka vzpostaviti prejšnje stanje.
odredba za pridobitev podatkov o prometu v elektronsko komunikacijskem omrežju - obrazloženost odredbe
Ni dvoma, da mora biti tudi odredba v zvezi s pridobitvijo podatkov o prometu v elektronsko komunikacijskem omrežju, obrazložena glede zahtevanega dokaznega standarda (razlogov za sum).
Pritožnik v pritožbi zoper zavrženje pritožbe navaja, da se je zanesel na oznako na vročilnici. Tam je res označeno Vrhovno sodišče – Informacijski sistem eINS, Okrožno sodišče v Kranju, vendar je treba upoštevati, da nikjer na sodnem pismu ni označeno, da je to pošiljatelj oziroma naslovnik vlog, kateremu naj udeleženec stečajnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, vlaga vloge. Gre za oznako pri elektronskem poslovanju sodišča, ki omogoča Pošti Slovenije, da sodne pošiljke vrača ustreznemu prejemniku glede na poštni predal, ki se ga uporablja za skeniranje tako prispelih sodnih pisem in obvestil o vročitvi. Vendar to ni naslov, na katerega naj stranka vlaga vloge. Stranka s tako označeno vročilnico torej ni mogla biti zavedena, to pa je bistvo vseh pritožbenih navedb.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje – napaka selitvenega servisa – skrbnost odvetnika pri organizaciji dela pisarne – narok – pritožbene novote
Sodišče prve stopnje ni zavrnilo predloga zaradi pomanjkljive trditvene podlage, temveč ker je že iz samih navedb predlagateljice očitno izhajalo, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni bilo mogoče subsumirati pod pravni standard „upravičenega razloga“. V tem primeru pa lahko sodišče predlog zavrne brez razpisa naroka.
fikcija vročitve - oprava naroka v odsotnosti stranke - pritožbena novota
Trditvam tožnice, s katerimi je podrobno obrazložila tako obstoj kot tudi višino terjatve zoper toženko, o resničnosti slednjih pa predložila tudi obsežno listinsko dokumentacijo v spis, ob tem pa umaknila že zastaran del terjatve, toženka ni nasprotovala, zaradi tega se navedena dejstva štejejo kot priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).
prijava izločitvene pravice – vsebina prijave – ponovna prijava – ne gre za res iudicata
Izločitvena pravica se uveljavlja v stečajnem postopku, kar že po logiki stvari pomeni, da je treba prijavo vložiti v stečajni spis, torej sodišču, ne pa upravitelju.
Zgolj predložitev nekaj listin ne predstavlja prijave izločitvene pravice.
Kadar obstaja dvom, ali je prijavljena izločitvena pravica, je tako od upravitelja kot od sodišča prve stopnje pričakovati, da bosta take dvomljive primere najprej razčistila z osebo, ki je upravitelju poslala listine.
Učinkov pravnomočnosti ni mogoče vezati na odločitev o nečem, kar v postopku sploh ni bilo vloženo oziroma uveljavljeno. Višje sodišče ocenjuje, da posledic neupoštevanja napotitve na pravdo, ki je bila vsebovana v sklepu z dne 17. 11. 2015 in ki jih določa tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP, v obravnavanem primeru zato prav tako ni mogoče upoštevati.
Kot je obrazložilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-495/16 z dne 22.7.2016, in kar izhaja tudi že iz ustaljene ustavosodne prakse, je obrazložena sodna odločba bistven del poštenega sodnega postopka. Z njo mora sodišče na konkreten način in zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Za zagotovitev človekove pravice do poštenega sojenja je pomembno, da stranka, če ni uspešna, lahko spozna, kakšni so bili razlogi za odločitev nanašajoč se na obtožbo proti njej. Iz obrazložitve sodne odločbe mora biti razvidno, da si je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Zgolj pavšalen, splošen odgovor sodišča na konkretne navedbe stranke, ki ravni konkretnosti argumenta ne dosega, pomeni navidezno obrazložitev.
uveljavljanje pravic dedičev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravdi
Posebna ureditev v ZD pa stranke napotuje, da svoje pravice uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD) in ne v zapuščinskem postopku. V nasprotnem primeru bi imela stranka, glede na 224. člen ZD, ki bi dosegla razveljavitev klavzule pravnomočnosti in posledično obravnavanje pritožbe zoper sklep o dedovanju, na razpolago dva pravna inštituta, in sicer uveljavljanje svojih pravic v pravdi in obenem v zapuščinskem postopku. Namen 224. člena ZD pa je, da se po končanem zapuščinskem postopku, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pravice strank uveljavljajo v pravdi. Kot je sodišče že pojasnilo, pravnomočnost veže le stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. Zoper pravnomočen sklep pa pritožnik nima pravice do pritožbe, niti pravnega interesa, saj lahko svoj zahtevek zoper pravnomočen sklep o dedovanju uveljavlja v pravdi (141. člen ZD).
V sodni praksi obravnavani primeri pasivne legitimacije neposrednega izvajalca motenja posesti so različni. Sodišče prve stopnje je razloge za svojo pravilno odločitev v konkretni zadevi obrazložilo glede na vse okoliščine, kar ne pomeni, da tožeči stranki ni nudilo sodnega varstva kot v drugih primerih. Tožbeni zahtevek zoper izvajalca, ki je dejanje opravil v okviru svoje dejavnosti, po naročilu lastnika, brez koristi od spremembe posestnega stanja, brez očitne protipravnosti naročila in brez možnosti vzpostaviti prejšnje posestno stanje, je pravilno zavrnilo.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - trditvena podlaga - dokazovanje s pričami
Tožnica je trditveno podlago svojega zahtevka dokazovala s svojim zaslišanjem. Sodišče prve stopnje, ki je razsojo o višini zahtevane odškodnine za nematerialno škodo oprlo na tisto, kar je tožnica sama izpovedala, četudi izpovedano ni bilo v prid višini dosojene odškodnine za utrpelo nematerialno škodo, ki jo je zahtevala na podlagi zatrjevanih dejstev, ni raziskovalo dejanskega stanja po uradni dolžnosti, kot trdi pritožba. Tožnica zgolj z izvedbo dokaza, ki ga je sama predlagala, zatrjevanih dejstev ni uspela v celoti dokazati. Zatrjevani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka relativne narave zato nista podani.