pogodba o štipendiranju – vračilo izplačane štipendije – krivdni razlogi – zaključek študija – rok za zaključek študija – sporno pogodbeno določilo – razlaga pogodb – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razlagalne metode – tipska pogodba
Ker sta obe pravdni stranki četrti alineji 1. člena Pogodbe pripisovali diametralno nasproten pomen, je bila vsebina navedenega pogodbenega določila med njima sporna. Posledično je materialno zmotno stališče izpodbijane sodbe, oprto na prvi odstavek 82. člena OZ, da ni potrebna uporaba drugih razlagalnih metod, ker je na podlagi jezikovne razlage mogoče ugotoviti zgolj en besedni pomen pravnega pravila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0086239
KZ-1 člen 57, 57/3. ZKP člen 506, 506/4. ZFPPIPP člen 386, 408, 408/2 408/2-2.
pogojna obsodba s posebnim pogojem – izpolnitev posebnega pogoja – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti – povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem – zmožnost plačila naložene obveznosti
Stečajni postopek predstavlja zgolj začasno oviro za izpolnitev posebnega pogoja s strani obdolženega. Samo dejstvo, da je obdolženi v postopku osebnega stečaja, obdolženega ne razbremenjuje plačila obveznosti, določene kot posebni pogoj v pogojni obsodbi.
Obdolženi bo tudi po prenehanju stečajnega postopka še vedno dolžan plačati preostanek obveznosti, naložene v pogojni obsodbi, ki ne bo poplačana v stečajnem postopku.
spor o pristojnosti - izvršba na solastniški delež
Razlog, zaradi katerega zakon predpisuje enotno vodenje postopka izvršbe na nepremičnino, je v tem, da se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat. Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je zato predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, in to ne glede na to, da ima oba deleža ista oseba, zgoraj navedeni razlog, zaradi katerega je predpisan pristop k že začeti izvršbi, ni podan.
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/3. ZGD-1 člen 667, 667/2, 672.
samostojni podjetnik – prenos podjetja – univerzalno pravno nasledstvo – prevzemna družba – subsidiarna in solidarna odgovornost – izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – dodatek h kreditni pogodbi – zvišanje pribitka – načelo stroge formalne legalitete
V razmerju do družbe, na katero je bilo preneseno podjetje samostojnega podjetnika, je podano univerzalno pravno nasledstvo za obveznosti nekdanjega podjetnika, ta pa kot nekdanji nosilec podjetja kot subsidiarni in solidarni dolžnik, ker prevzemna družba obveznosti ni izpolnila, neomejeno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja. Soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa je treba presojati glede na to, kdo so bile stranke pogodbe, odstop od pogodbe pa je glede na naknadno univerzalno pravno nasledstvo upnik pravilno uveljavljal do prevzemne družbe ter je oba dolžnika tudi obvestil o zapadlosti obveznosti.
Dodatek h kreditni pogodbi, ki je zvišal pribitek k fiksnemu delu obrestne mere, ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Upnik zato ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere, kot jih je obračunal. Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj zanje nima izvršilnega naslova.
Upoštevajoč razlagalno pravilo (argument) ”Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori” lahko ugotovimo, da 13. člen ZS, kljub temu, da je kasnejši, spričo svoje splošne narave glede obstoja takšne dolžnosti sodišča v pravdnem postopku (oziroma točneje izpolnjenosti pogojev za njen nastop) ureditve iz tretjega odstavka 226. člena ZPP ne nadomešča.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - splošni pogoji - plačilo premij iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz proračuna - uspeh strank v pravdi - stroški postopka - notifikacijska dolžnost
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za plačilo premij iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter posledično za plačilo zamudnih obresti in stroškov opominjanja, je pravilna, saj je bila toženka upravičena do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za vtoževano obdobje na podlagi odločb CSD in tako ni bila zavezana k plačevanju tekočih premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Toženkina opustitev notifikacijske dolžnosti iz 17. člena SPD-06 ne spremeni dejstva, da tožnica v pravdi ni uspela, zato ji toženka ni dolžna povrniti pravdnih stroškov.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja otroka – znižanje preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca – subjektivna sprememba tožbe – privolitev tožene stranke
Toženca sta po zakoniti zastopnici s konkludentnimi dejanji dala soglasje k spremembi tožbe, saj sta nasprotovala tožbenemu zahtevku, sodelovala sta v postopku, kar pomeni, da sta privolila, da stopata v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086237
KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2. ZKP člen 76, 76/3, 169, 169/7.
nedovoljen promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zaslišanje osumljenca - zahteva za preiskavo - formalni preizkus zahteve - materialni preizkus zahteve
Abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti v opisu dejanja konkretizirani. Ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki sploh navedeni, pomembno je, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa osumljenčevega ravnanja.
Čeprav je pomen besed „posredovanje“ in „izvoziti“ jasen, ne gre za zakonska znaka, ki sta dovolj določno opredeljena že v zakonu. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je potrebno navesti konkretna osumljenčeva ravnanja, zaznana v zunanjem svetu, s katerimi naj bi storilec izpolnil navedena zakonska znaka.
Pravilen je zaključek sodbe, da je bila veljavna tarifa v relevantnem obdobju vsebovana v pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 in ne v pravilniku, ki ga je toženec sprejel v letu 2006.
Ker toženec ni dokazal, da je dogovor o višji tarifi od tarife, določene v pravilniku iz leta 1998, dosegel v poštenih pogajanjih s tožnikom in ne z močjo svojega monopolnega položaja, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da vtoževana plačila niso imela podlage v pogodbi.
Za uspešno izpodbitje morajo biti podane predpostavke: obstoj izpodbojnega dejanja, insolventnost v času oprave tega dejanja, upnikova vednost ali krivdna nevednost glede insolvence. Če manjka le ena sama predpostavka, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo, da bi bila tožeča stranka insolventna v času oprave izpodbijanih dejanj. Ugotovilo je le, da je tožeča stranka postavila različne trditve, da je tožena stranka prerekala insolventnost in predlagala postavitev izvedenca in da je tožeča stranka dokaz z izvedencem umaknila. Zavzelo je pravilno stališče, da dokazno breme nosi tožeča stranka.
Prvostopenjsko sodišče je sicer ugotovilo plačevanje z zamudo. Vendar pa ne zadošča že vsaka zamuda za nastanek insolventnosti. Trditve, da je zamuda zadoščala za nastanek insolventnosti in da je insolventnosti obstajala v času oprave izpodbojnih dejanj, mora postaviti tožeča stranka sama.
Tožeča stranka v pritožbi ni uveljavljala, da bi prvostopenjsko sodišče storilo kakršnokoli kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z ugotavljanjem insolventnosti v času oprave izpodbojnih dejanj. Tožeča stranka je glede tega sama nosila trditveno in dokazno breme. Tožena stranka jo je opozorila na to, da niti ni postavila konsistentnih trditev in pa, da nosi dokazno breme sama. Dokazni predlog, s katerim bi se lahko ugotovilo, ali je obstajala insolventnost v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj, je tožeča stranka umaknila. Ker tožena stranka ni nosila dokaznega bremena glede insolventnosti, tudi na njen predlog ni bilo potrebno izvesti dokaza z izvedencem.
Tožeča stranka ni dokazala, da je bila insolventna v času oprave po njej izpodbijanih dejanj. S tem je manjkala ena temeljnih predpostavk za uspešno izpodbitje pravnih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0086079
URS člen 14, 22. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZSReg člen 17, 17/1, 19, 33, 33/1, 33/2, 36, 36/1. ZNP člen 4, 4/1, 37. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-14.
vpis v sodni register – vpis spremembe – izbris družbenika – sprememba poslovnega deleža – prekinitev postopka – tožba na neveljavnost prenosa – predhodno vprašanje – sporna dejstva – udeleženec postopka za vpis v sodni register – sodba na podlagi pripoznave – pravica do izjave
Čeprav je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno le o prekinitvi postopka (in ne o dovolitvi predlaganega vpisa), bi sodišče prve stopnje, preden je odločilo o predlogih za prekinitev postopka, predlagatelju moralo dati možnost, da se o le-teh in o ugovorih zoper predlagani vpis izjavi in da utemelji svoje stališče, ki ga zagovarja v pritožbi, da odločitev o predhodnem vprašanju ni odvisna od dejstev, ki so med udeleženci sporna, temveč le od pravnih vprašanj. Šele ko bi se sodišče prve stopnje seznanilo z argumenti vseh udeležencev glede predlogov za prekinitev postopka, bi o le-teh lahko odločilo.
Odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP, v zvezi s 13. členom ZPP, ki določa, da sodišče lahko samo reši to vprašanje. Registrsko sodišče namreč prekine postopek le tedaj, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje.
ZBan-1 člen 347, 350a. ZRPPB člen 265. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – imetnik kvalificiranih pravic – odločba o izrednih ukrepih – zakonitost odločbe – varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih – tožba proti odločbi o izrednem ukrepu
Ob upoštevanju povezanosti dejanskih in pravnih vprašanj, ki se bodo reševala v odškodninskih postopkih proti Banki Slovenije in v odškodninskih postopkih proti poslovnim bankam, je treba razmerje med navedenima postopkoma razlagati tako, da predstavlja odločitev o tožbi za povrnitev škode zoper Banko Slovenije v razmerju do postopka, v katerem imetniki kvalificiranih pravic od banke zahtevajo povrnitev škode zaradi opustitve izpodbijanja istih odločb o izrednih ukrepih Banke Slovenije, predhodno vprašanje v postopkih zoper poslovne banke.
Pritožnik v pritožbi zoper zavrženje pritožbe navaja, da se je zanesel na oznako na vročilnici. Tam je res označeno Vrhovno sodišče – Informacijski sistem eINS, Okrožno sodišče v Kranju, vendar je treba upoštevati, da nikjer na sodnem pismu ni označeno, da je to pošiljatelj oziroma naslovnik vlog, kateremu naj udeleženec stečajnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, vlaga vloge. Gre za oznako pri elektronskem poslovanju sodišča, ki omogoča Pošti Slovenije, da sodne pošiljke vrača ustreznemu prejemniku glede na poštni predal, ki se ga uporablja za skeniranje tako prispelih sodnih pisem in obvestil o vročitvi. Vendar to ni naslov, na katerega naj stranka vlaga vloge. Stranka s tako označeno vročilnico torej ni mogla biti zavedena, to pa je bistvo vseh pritožbenih navedb.
fikcija vročitve - oprava naroka v odsotnosti stranke - pritožbena novota
Trditvam tožnice, s katerimi je podrobno obrazložila tako obstoj kot tudi višino terjatve zoper toženko, o resničnosti slednjih pa predložila tudi obsežno listinsko dokumentacijo v spis, ob tem pa umaknila že zastaran del terjatve, toženka ni nasprotovala, zaradi tega se navedena dejstva štejejo kot priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).
denarna odškodnina - nesreča pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - zadostna skrbnost - deljena odgovornost
Dejstvo, da je tožnica obravnavanega dne delo opravljala že nekaj ur pred nezgodo, zaradi česar bi, po mnenju prvostopenjskega sodišča, lahko opazila, da je bila pohodna površina drseča in bi na to možnost lahko računala, še ne pomeni, da ni hodila z zahtevano pazljivostjo.
Glede na navedeno je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj na podlagi ugotovljenih dejstev ni mogoče zaključiti, da je podan tudi prispevek tožnice kot oškodovanke, ker konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o tožničini nezadostni previdnosti, ki bi povzročila oziroma bila sovzrok nastanku tožničine poškodbe, niso bile zatrjevane in tudi ne ugotovljene.
separatni stroški - izostanek z naroka - faza pogajanj - odstop od pogajanj - povrnitev stroškov opravljeni del
Stroški opravljenih storitev niso v vzročni zvezi z izraženimi zahtevami toženke, kako je potrebno prostor urediti in tožnikom niso nastali zaradi toženkinih zahtev o ureditvi prostora, povezanih z nakupom prostora, temveč se stroški nanašajo na storitve, ki so jih tožniki kot lastniki nepremičnine morali opraviti, če so želeli podstrešni prostor samostojno prodati, ne glede na to kdo bi bil njegov kupec (dostop do prostora, etažni načrt, statična presoja, vpis stavbe v kataster stavb). Zato ne gre za stroške, ki bi jih povzročila toženka in jih zaradi njenega odstopa od pogajanj tudi ni dolžna kriti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka na podlagi navedenega naročila nima terjatve do tožeče stranke, saj je bilo naročilo dano družbi L. d.o.o. Ker se lahko pobotata lahko le vzajemni terjatvi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za pobot (prvi odstavek 311. člena Obligacijskega zakonika). Višje sodišče pa še ugotavlja, da pritožnik ni trdil, da je podana izjema (313. OZ), ki dovoljuje pobot tudi, če ni izpolnjen pogoj vzajemnosti.
Določbo 641. člena OZ je treba razumeti tako, da z nastopom dolžnosti prevzetja opravljenega dela, ki je bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla, nastopi naročnikova obveznost izplačati opravljeno delo, če ni dogovorjeno drugače, hkrati pa tudi nastopijo vse posledice upnikove zamude.
Podjemnik s tožbo proti naročniku ne more zahtevati, da opravi ravnanja, ki so v skladu z vsebino obveznosti potrebna za izpolnitev.
Zastaranje pretrga le vložitev tožbe ali oprava drugega dejanja pred sodiščem ali drugim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Gre za konkretno terjatev, ki se uveljavlja, in le-tej terjatvi mora biti namenjena tožba ali drugo pravno dejanje.
Kot je obrazložilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-495/16 z dne 22.7.2016, in kar izhaja tudi že iz ustaljene ustavosodne prakse, je obrazložena sodna odločba bistven del poštenega sodnega postopka. Z njo mora sodišče na konkreten način in zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Za zagotovitev človekove pravice do poštenega sojenja je pomembno, da stranka, če ni uspešna, lahko spozna, kakšni so bili razlogi za odločitev nanašajoč se na obtožbo proti njej. Iz obrazložitve sodne odločbe mora biti razvidno, da si je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Zgolj pavšalen, splošen odgovor sodišča na konkretne navedbe stranke, ki ravni konkretnosti argumenta ne dosega, pomeni navidezno obrazložitev.
ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1, 234/7. - člen 194, 194/1, 194/1-7.
vzpostavitev listine - vzpostavitev listine državnega organa
Javnih listin, ki se hranijo trajno, ni mogoče vzpostaviti v zemljiškoknjižnem postopku, temveč mora za njihovo vzpostavitev poskrbeti organ, ki je takšno listino izdal, če pa tega organa ni več, njegov pravni naslednik. Tudi kolikor organ, ki naj bi bil pravni naslednik organa, ki je listino izdal, nima pravne podlage, ki bi omogočala vzpostavitev (obnovo) javne listine, to ni razlog, da bi zato prišle v poštev določbe ZZK-1 o vzpostavitvi listine.