OZ člen 154, 154/1, 171, 171/1. ZprCP člen 42, 42/1, 46, 46/1, 46/1-1.
prometna nesreča - prehitevanje - hitrost vožnje - vzročna zveza - deljena odgovornost - prekršek
Hitrost tožnikove vožnje ni v neposredni vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo, dejstvo prekoračene hitrosti pa pomeni zgolj storitev prekrška po 46. členu ZPrCP, za katerega je sicer predpisana ustrezna sankcija.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka na podlagi navedenega naročila nima terjatve do tožeče stranke, saj je bilo naročilo dano družbi L. d.o.o. Ker se lahko pobotata lahko le vzajemni terjatvi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za pobot (prvi odstavek 311. člena Obligacijskega zakonika). Višje sodišče pa še ugotavlja, da pritožnik ni trdil, da je podana izjema (313. OZ), ki dovoljuje pobot tudi, če ni izpolnjen pogoj vzajemnosti.
V skladu s tretjim odstavkom 337. členom ZPP mora tožena stranka ugovor pobota v pravdi postaviti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, ker pa je ta povezan z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov, je treba upoštevati določbo 286. člena ZPP in jih navajati do konca prvega naroka za glavno obravnavo, kasneje pa le ob izkazanem nekrivdnem ravnanju.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – zbornica
Tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
ZGD člen 168, 168/1. ZPP člen 17, 17/2, 482, 482/1, 482/1-1, 482/2.
gospodarski spor - delniška družba - delničar - izbris iz registra delničarjev - stvarna pristojnost sodišča - vrednost spora
Delničar je družbenik delniške družbe, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice (prvi odstavek 168. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD), njuno razmerje pa je urejeno v pravu gospodarskih družb (četrti oddelek 4. poglavja ZGD). Po določbi 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med družbeniki in družbami, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1, 234/7. - člen 194, 194/1, 194/1-7.
vzpostavitev listine - vzpostavitev listine državnega organa
Javnih listin, ki se hranijo trajno, ni mogoče vzpostaviti v zemljiškoknjižnem postopku, temveč mora za njihovo vzpostavitev poskrbeti organ, ki je takšno listino izdal, če pa tega organa ni več, njegov pravni naslednik. Tudi kolikor organ, ki naj bi bil pravni naslednik organa, ki je listino izdal, nima pravne podlage, ki bi omogočala vzpostavitev (obnovo) javne listine, to ni razlog, da bi zato prišle v poštev določbe ZZK-1 o vzpostavitvi listine.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - vračilo darila
Pri pridobitvi pravice je možna zaznamba spora zaradi pridobitve lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na izviren način. V primeru, ko s tožbo zahteva vračilo darila in izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo pri nepremičninah dovoljena vknjižba lastninske pravice v njegovo korist, pa mu je že sodišče pravilno odgovorilo, da s tožbo uveljavlja obligacijskopravni zahtevek, v zvezi s takim zahtevkom pa ni mogoča zaznamba spora.
denarna odškodnina - nesreča pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - zadostna skrbnost - deljena odgovornost
Dejstvo, da je tožnica obravnavanega dne delo opravljala že nekaj ur pred nezgodo, zaradi česar bi, po mnenju prvostopenjskega sodišča, lahko opazila, da je bila pohodna površina drseča in bi na to možnost lahko računala, še ne pomeni, da ni hodila z zahtevano pazljivostjo.
Glede na navedeno je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj na podlagi ugotovljenih dejstev ni mogoče zaključiti, da je podan tudi prispevek tožnice kot oškodovanke, ker konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o tožničini nezadostni previdnosti, ki bi povzročila oziroma bila sovzrok nastanku tožničine poškodbe, niso bile zatrjevane in tudi ne ugotovljene.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081282
ZIL-1 člen 47, 47/1, 123, 123/1, 123/2, 123/2-b.
začasna odredba po ZIL-1 – nevarnost – verjetno izkazana nevarnost – znamka – registracija znamke – izbris znamke – kršitev znamke – pravice iz znamke – nastanek težko nadomestljive škode
Sodišče lahko da pravno varstvo imetniku znamke tudi, če ni bila predhodno ugotovljena ničnost kršiteljeve znamke. Isto velja tudi za zahtevek za izbris znamke iz registra, saj potreba po varovanju znamke ni nič manjša in predvsem nič drugačna.
Besedne zveze „nastanek težko nadomestljive škode“ v pododstavku b) 2. odstavka 123. člena ZIL-1 si ni mogoče razlagati, kot da je s tem mišljeno zgolj v denarju merljivo prikrajšanje.
vsebina zemljiškoknjižnega predloga – navedba listine, ki je podlaga za vpis, v predlogu
Navedba listine kot obvezna sestavina zemljiškoknjižnega predloga (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1) ni sama sebi namen, saj omogoča vsebinski preizkus utemeljenosti predloga, v primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, pa mora navedbo teh listin vsebovati tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa.
ZBan-1 člen 347, 350a. ZRPPB člen 265. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – imetnik kvalificiranih pravic – odločba o izrednih ukrepih – zakonitost odločbe – varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih – tožba proti odločbi o izrednem ukrepu
Ker bo šele z novim zakonom, ki bo nadomestil razveljavljeno ureditev po ZBan-1, določen ustavnoskladen postopek, v katerem bo imetnikom kvalificiranih pravic zagotovljeno sodno varstvo v zvezi z ugotavljanjem dejstev, ki so bila podlaga za sprejem odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih, so podani razlogi, ki narekujejo ugoditev predlogu tožeče stranke za prekinitev postopka do odločitve sodišča v postopku po zakonu, ki bo nadomestil postopek iz 350.a člena ZBan-1.
Imetniki istovrstnih kvalificiranih obveznosti iste banke so enotni sosporniki, imetniki kvalificiranih obveznosti posamezne banke in kvalificiranih obveznosti vseh prizadetih bank pa navadni sosporniki.
Ni podlage za uporabo 191. člena OZ. Tožnica tretji toženki ni plačala zneska 60.000,00 EUR brez pravne podlage. V zameno za ta znesek je od nje prejela izbrisno pobotnico, kot sta se sporazumeli.
Določbo 641. člena OZ je treba razumeti tako, da z nastopom dolžnosti prevzetja opravljenega dela, ki je bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla, nastopi naročnikova obveznost izplačati opravljeno delo, če ni dogovorjeno drugače, hkrati pa tudi nastopijo vse posledice upnikove zamude.
Podjemnik s tožbo proti naročniku ne more zahtevati, da opravi ravnanja, ki so v skladu z vsebino obveznosti potrebna za izpolnitev.
Zastaranje pretrga le vložitev tožbe ali oprava drugega dejanja pred sodiščem ali drugim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Gre za konkretno terjatev, ki se uveljavlja, in le-tej terjatvi mora biti namenjena tožba ali drugo pravno dejanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM0023425
OZ člen 171, 171/1, 179, 246, 883, 883/2, 892, 892/2, 892/4, 893. ZMZPP člen 20, 22, 22/3, 22/4, 22/4-1, 30. ZVPot člen 57g, 57g/1, 57e. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/2.
pogodba o organiziranju potovanja - paketne počitnice - potrošniška pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - izguba užitka na počitnicah kot pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - znižanje cene turističnega aranžmaja - odmera odškodnine - uporaba slovenskega prava - letovanje v Turčiji - hujša oblika potovalne driske - zastrupitev s hrano - hospitalizacija oškodovanca - slabe higienske razmere v hotelu namestitve - odgovornost organizatorja potovanja za ravnanje hotelirja - skrben organizator potovanja - nedopustno ravnanje hotelirja - regresni zahtevek organizatorja potovanja do povzročitelja škode - neutemeljeno vrednotenje pravdnega uspeha ločeno po temelju in po višini
Višina odškodnine zaradi izgube užitka počitnic, upoštevaje vrsto počitnic (letovanje), tožnikovo nejevoljo, jezo in razočaranje, trajanje izjalovljenega dela počitnic ter vrednost letovanja (cena aranžmaja je znašala 374,25 EUR) narekuje odmero odškodnine v znesku 300,00 EUR.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - poprava zemljiške knjige - neveljavnost vknjižbe - tožba na ugotovitve lastninske pravice
Napako je očitno zagrešilo Okrajno sodišče v Murski Soboti pri sestavi poizvedovalnega zapisnika z dne 3. 4. 1948, na podlagi katerega je lastninska pravica na sporni nepremičnini prešla v splošno ljudsko premoženje, pri čemer je bilo očitno spregledano, da sporna parcela predstavlja kanal in ne potoka. Do napake je prišlo pri nastanku nove zemljiške knjige in ne zaradi geodetske izmere. Tožnika sta zatrjevala pomotni vpis, kar je izvedenec D. tudi ugotovil in ustrezno obrazložil.
ZBan-1 člen 347, 350a. ZRPPB člen 265. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – imetnik kvalificiranih pravic – odločba o izrednih ukrepih – zakonitost odločbe – varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih – tožba proti odločbi o izrednem ukrepu
Ob upoštevanju povezanosti dejanskih in pravnih vprašanj, ki se bodo reševala v odškodninskih postopkih proti Banki Slovenije in v odškodninskih postopkih proti poslovnim bankam, je treba razmerje med navedenima postopkoma razlagati tako, da predstavlja odločitev o tožbi za povrnitev škode zoper Banko Slovenije v razmerju do postopka, v katerem imetniki kvalificiranih pravic od banke zahtevajo povrnitev škode zaradi opustitve izpodbijanja istih odločb o izrednih ukrepih Banke Slovenije, predhodno vprašanje v postopkih zoper poslovne banke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00002087
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 148.. SPZ člen 38.. OZ člen 559.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - pogodba o dosmrtnem preživljanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZZK-1 v 1. točki drugega odstavka 13. člena, ki kot obligacijsko pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo določa pravico prepovedi odtujitve in obremenitve, če je nastala na podlagi pravnega posla, ureja dva pravna položaja. Prvi pravni položaj je, če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ, drugi pa, če je prepoved omejitve in obremenitve nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. OZ v 559. členu določa, da se lahko preživljanec v korist preživljanca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če se prepoved razpolaganja nanaša na nepremičnine, gre za specialno ureditev v primerjavi s SPZ, ki se ji omejene absolutne učinke zagotovi prav z vknjižbo prepovedi razpolaganja v zemljiški knjigi. Glede na specialnost ureditve v OZ in vsebino 2. alineje 1. točke drugega odstavka 13. člena ZZK-1, se lahko prepoved razpolaganja, če je dogovorjena v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, vknjiži tudi v korist nekoga, ki ne sodi v krog oseb iz 38. člena SPZ.
separatni stroški - izostanek z naroka - faza pogajanj - odstop od pogajanj - povrnitev stroškov opravljeni del
Stroški opravljenih storitev niso v vzročni zvezi z izraženimi zahtevami toženke, kako je potrebno prostor urediti in tožnikom niso nastali zaradi toženkinih zahtev o ureditvi prostora, povezanih z nakupom prostora, temveč se stroški nanašajo na storitve, ki so jih tožniki kot lastniki nepremičnine morali opraviti, če so želeli podstrešni prostor samostojno prodati, ne glede na to kdo bi bil njegov kupec (dostop do prostora, etažni načrt, statična presoja, vpis stavbe v kataster stavb). Zato ne gre za stroške, ki bi jih povzročila toženka in jih zaradi njenega odstopa od pogajanj tudi ni dolžna kriti.
pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožbe - pravica do obrambe
Sprememba obtožnega akta na glavni obravnavi oziroma v času med dvema glavnima obravnavama je tesno povezana z vprašanjem pravice do obrambe. V takšni procesni situaciji sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti ne zagotavlja učinkovite obrambe in lahko pomeni, zlasti ko gre za spremembo obtožnega akta v njegovih bistvenih sestavinah oziroma v obdolženčevo škodo, kot je izkazano v predmetnem primeru, kršitev določb prvega odstavka 442. člena ZKP oziroma 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter 29. člena Ustave RS (pravna jamstva v kazenskem postopku), pa tudi 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
ZZK-1 člen 5, 86, 87, 88, 152. ZIZ člen 46, 46/1, 57, 170. SPZ člen 143.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – (ne)pravnomočnost sklepa o izvršbi – začetek učinkovanja vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86., 87. in 88. člena ZZK-1, ki se nanašajo na vpis zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno. Ker je po podatkih spisa sodišče obvestilo in listino, ki predstavlja podlago za vpis, prejelo 14.3.2016, je pravilno odločeno, da dovoljeni vpis učinkuje od tega dne. V zemljiškoknjižnem ugovornem postopku se ne uporablja določba 57. člena ZIZ.