ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1, 234/7. - člen 194, 194/1, 194/1-7.
vzpostavitev listine - vzpostavitev listine državnega organa
Javnih listin, ki se hranijo trajno, ni mogoče vzpostaviti v zemljiškoknjižnem postopku, temveč mora za njihovo vzpostavitev poskrbeti organ, ki je takšno listino izdal, če pa tega organa ni več, njegov pravni naslednik. Tudi kolikor organ, ki naj bi bil pravni naslednik organa, ki je listino izdal, nima pravne podlage, ki bi omogočala vzpostavitev (obnovo) javne listine, to ni razlog, da bi zato prišle v poštev določbe ZZK-1 o vzpostavitvi listine.
uveljavljanje pravic dedičev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravdi
Posebna ureditev v ZD pa stranke napotuje, da svoje pravice uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD) in ne v zapuščinskem postopku. V nasprotnem primeru bi imela stranka, glede na 224. člen ZD, ki bi dosegla razveljavitev klavzule pravnomočnosti in posledično obravnavanje pritožbe zoper sklep o dedovanju, na razpolago dva pravna inštituta, in sicer uveljavljanje svojih pravic v pravdi in obenem v zapuščinskem postopku. Namen 224. člena ZD pa je, da se po končanem zapuščinskem postopku, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pravice strank uveljavljajo v pravdi. Kot je sodišče že pojasnilo, pravnomočnost veže le stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. Zoper pravnomočen sklep pa pritožnik nima pravice do pritožbe, niti pravnega interesa, saj lahko svoj zahtevek zoper pravnomočen sklep o dedovanju uveljavlja v pravdi (141. člen ZD).
zaznamba spora o pridobitvi pravice - vračilo darila
Pri pridobitvi pravice je možna zaznamba spora zaradi pridobitve lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na izviren način. V primeru, ko s tožbo zahteva vračilo darila in izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo pri nepremičninah dovoljena vknjižba lastninske pravice v njegovo korist, pa mu je že sodišče pravilno odgovorilo, da s tožbo uveljavlja obligacijskopravni zahtevek, v zvezi s takim zahtevkom pa ni mogoča zaznamba spora.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000739
OZ člen 131, 131/1, 171.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - soprispevek
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal izplačilo odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki mu je nastala v posledici nesreče pri delu. Tožnik je namraval odmakniti kamnito ploščo debeline približno 8 cm, ki je bila visoka 180 cm, široka 250 cm in težka vsaj 430 kilogramov. Pri delu se je plošča premaknila iz navpičnega položaja in tožnika stisnila k drugi kamniti plošči, ki je bila prislonjena na drugi strani kanalete. Ob tem je tožnik utrpel hude poškodbe glave in poškodbe leve roke. Ker prvotožena stranka ni zagotovila, da bi delo odmika sporne kamnite plošče opravila dva delavca, temveč je bil za to delo ob prisotnosti delovodje (ki bi moral kot nadrejeni delavec vršiti tudi nadzor nad pravilnim in varnim delom tožnika) zadolžen le tožnik, ni izvedla vseh potrebnih ukrepov za varno delo pri odmikanju te plošče, pri čemer je vsaj dopuščala nepravilen način dela pri tem opravilu.
Po oceni pritožbenega sodišča se je tožnik pri odmiku plošče postavil na napačen kraj (sicer iz razloge, ker je le tako lahko odmaknil kamnito ploščo), vendar pa je s tem svojim nepravilnim ravnanjem le do 10 % prispeval k nastali škodi.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023415
ZVEtL člen 3, 6, 6/1, 6/2, 23, 23/1.
vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev posameznega dela stavbe - upravna odločba - priposestvovanje lastninske pravice - gradnja nove stvari na tujem zemljišču
Dvaintrideseti priglasitelj ni predložil nobenega pravnega naslova. Dovoljenja upravnih organov, s katerim mu je bila dovoljena gradnja in uporaba terase, niso pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Ugotovitev lastninske pravice na podlagi določil ZTLR o izgradnji nove stvari je torej mogoča le v pravdnem postopku, dokazati pa jo mora tisti, ki takšno pridobitev lastninske pravice zatrjuje. Čeprav se klet ne nahaja neposredno ob poslovnem prostoru, je treba upoštevati, da klet ni sposobna za samostojno uporabo, zato se ne evidentira kot posamezni del stavbe, temveč je zajeta v neto tlorisni površini poslovnega prostora in se šteje kot del tega.
Pravni interes za ugotovitev nepristnosti listine z dne 29. 10. 1998 bi tožnik imel, če bi izkazal, da mu bo ugotovitev nepristnosti listine odprla pot, da bo lahko v nekem drugem postopku dosegel kakšno pravico ali korist. Navedb, ki bi utemeljevale njegovo korist za vložitev ugotovitvene tožbe za nepristnost listine, tožnik ni podal. Ugotovitvena tožba že zato ni dopustna.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – prisilno zdravljenje – prisilna hospitalizacija – duševna bolezen – prisotnost pri izvajanju dokazov – zaslišanje osebe
Izpolnjene so tudi druge predpostavke, saj je izkazano, da oseba ne ogroža le zdravja ampak tudi svoje življenje in življenje drugih (obstaja realna ponovitvena nevarnost, da bo oseba znova povzročila prometne nesreče in uresničila izrečene grožnje), ker ima zaradi duševne bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, izkazane so tudi privzdignjene in nanašalne blodnje, s tem, da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, ker oseba pri tem ni pripravljena sodelovati in bi samovoljno opustila zdravljenje.
Skladno z ZZavar-1 zavarovalnica odgovarja za dejanja zavarovalnega zastopnika in zavarovalno zastopniške družbe v skladu z določili zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Premije in druga plačila, povezana z zavarovalno pogodbo, štejejo za plačana zavarovalnici, ko so plačana zavarovalnemu zastopniku ali zavarovalno zastopniški družbi (546. člen ZZavar-1). To pomeni, da zavarovalni zastopnik dela v imenu in na račun zavarovalnice (tožnice). Vsa pravna dejanja, ki jih je opravil zavarovalni zastopnik, neposredno učinkujejo za zastopano zavarovalnico.
objava popravka - popravek v širšem smislu - odklonitveni razlogi - dostop do medija - žaljivost popravka - resničnost objave - resničnost informacij - načelo auditur et altera pars - kolizija ustavnih pravic
Res je sicer, da beseda „popravek“ implicira, da je bilo nekaj, kar je bilo objavljeno, napačno in se to s popravkom popravlja, vendar v resnici ne gre za to. Gre za to, da ima upravičenec pravico trditi, da je nekaj, kar je prizadelo njegov interes, napačno, in da za to v skladu z zakonom (torej kratko, ne-žaljivo in osredotočeno na bistvo) ponudi svoje razloge.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 41/4-3, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 52, 52/1, 52/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost mnenja - materialni stroški izvedenca
Pravilnost izvedenčevega mnenja ali morebitne postopkovne kršitve v fazi njegovega nastajanja niso element za presojo njegove nagrade.
Ker gre za pavšalni, odstotni znesek, sodni izvedenec ni dolžan posebej izkazovati nastalih materialnih stroškov, sodišče pa jih zato tudi ne ugotavlja, kot to zmotno navaja pritožba (razume se zato, da ta postavka nagrade tudi ne more biti odvisna od poštne teže poslanega mnenja).
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – dejansko bivališče – posebne poštne storitve – poštno ležeče pošiljke – podjemna pogodba
Toženec se neutemeljeno sklicuje, da se je s pošto dogovoril za hrambo pošiljk kot poštno ležeče. Tega ni z ničemer izkazal, poleg tega pa se sodna pisanja vročajo po posebnih zakonih (konkretno ZPP) in toženec ni mogel utemeljeno pričakovati, da ga bodo tudi sodne pošiljke čakale na pošti kot poštno ležeče.
Pri presoji, ali bi bila zaradi plačila sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj, so zlasti pomembni mesečni dohodek predlagatelja in druga likvidna denarna sredstva.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - premoženje pravne osebe - premoženjsko stanje - ogroženost poslovanja pravne osebe - stroški pravne osebe - plačilo sodne takse - blokada računa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka imela na 31. 12. 2015 363.264,00 EUR sredstev, od tega je bilo 92.349,00 EUR kratkoročnih sredstev, med katerimi so denarna sredstva znašala 58.369,00 EUR. V letu 2015 je imela za 364.108,00 EUR čistega prihodka od prodaje, pozitivni čisti poslovni izid 5.340,00 EUR in bilančni dobiček v višini 242.785,00 EUR (in ne 7.309,00 EUR, kot je tožeča stranka navedla v izjavi o premoženjskem stanju). Taki podatki o pritožnikovem premoženjskem stanju pa nedvomno potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da s plačilom 3.181,00 EUR ne bo ogroženo poslovanje pravne osebe.
Pravna oseba posluje, ima prihodke, ima pa tudi stroške, eden od teh stroškov je tudi plačilo sodne takse, ki se je pravna oseba ne more izogniti. Tega stroška je lahko oproščena le, če bi njegovo plačilo ogrozilo poslovanje pritožnika. Temu v tem postopku ni tako.
Pritožbeni očitek o tem, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo naroka za glavno obravnavo, ki bi ga moralo, ker je tožena stranka predlagala izvedbo dokazov z zaslišanjem prič, kar pomeni, da je zahtevala izvedbo naroka, saj prej navedenih dokazov drugače kot na naroku za glavno obravnavo ni mogoče izvesti, je neutemeljen in zmoten, ker v postopku o sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki so izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka in ti dve načeli se uresničujeta tudi tako, da je stranka v tem postopku tista, ki odloča o tem, ali bo sodišče prve stopnje dolžno razpisati narok, ker sicer velja, da postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Stranka mora izrecno zahtevati razpis naroka in predlaganje dokazov z zaslišanjem strank ali zaslišanjem prič takšni izrecni zahtevi ne ustreza.
Pritožba sama pove, da je tožena stranka zgolj posredno zahtevala razpis naroka za glavno obravnavo, ni pa te zahteve izrecno postavila, zato je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je ob izostanku zahteve obeh pravdnih strank za razpis naroka za glavno obravnavo, imelo diskrecijsko pravico, da se odloči, če bo narok razpisalo ali ne ob dejstvu, ki ni pritožbeno sporno, da je bilo dejansko stanje med strankama sporno.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - lastniška dobroverna posest
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
starostna pokojnina - višina - informativni izračun - poseg v pričakovane pravice
V prvem odstavku 37. člena ZPIZ-2 je določeno, da je odstotek za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe za moškega 26 %, za vsako nadaljnje leto pa v višini 1,25 %. Če pokojninska doba ne znaša 1 leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, znaša odmerni odstotek 0,63 % (peti odstavek 37. člena ZPIZ-2). Za pokojninsko dobo 24 let je toženec starostno pokojnino tožniku odmeril v višini 37,25 %, za preostalo dobo 9-ih mesecev in 2-eh dni pa dodatno 0,63 % pokojninske osnove. Tako je za dopolnjeno pokojninsko dobo 24 let, 9 mesecev in 2-eh dni, odmerni odstotek znašal 37,88 %. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil odmerni odstotek v tožnikovem primeru določen pravilno in zakonito.
Ker tožnik ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 do 31. 12. 2012, niti ni izkazano, da bi na ta dan imel kateregakoli od statusov določenih v 394. členu ZPIZ-2, za odmero pokojnine, ki je bila ugotovljena v informativnem izračunu v višini 54 % na podlagi ZPIZ-1, ni nobene podlage.
kaznivo dejanje tatvine - vrednost odtujenih predmetov - način ugotavljanja vrednosti
Pritožba nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje kako drugače ugotavljati vrednosti mobilnih telefonskih aparatov kot tako, da jih je povzelo iz navedb oškodovank, in prav tako ne, ko trdi, da bi bilo potrebno obdolženki očitano kaznivo dejanje tatvine pravno opredeliti po drugem odstavku 204. člena KZ-1.
začasna odredba – stiki – omejitev stikov – otrokova korist – lojalno obnašanje – nelagodje otrok ob stiku
Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.
Nelagodje, ki ga otrok doživi ob stiku s staršem, ni razlog za omejitev stikov. Predstavlja pa upoštevno relevantno okoliščino, ki staršem najprej narekuje takšno oblikovanje medsebojnega odnosa do otrok, ki bo izničilo njune negativne občutke ob stiku. Prav zato bi se morala oba starša vključiti v ustrezno svetovanje, ki ga je predlagal center za socialno delo.
Tako majhni otroci (štiri in osem let) sami ne zmorejo presoditi ali je zavračanje stikov zanje koristno ali ne.
Očetovo nevključevanje v vzgojo in varstvo otrok v preteklosti pogojuje postopnost pri širitvi stikov.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna glede obračuna bruto zneska odškodnine in plačila neto zneska. Sodišče namreč tožniku ni prisodilo plače, od katere bi že bili plačani prispevki od osnove, kot bi tožnik prejemal plačo v Sloveniji, zato sklicevanje na Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ni utemeljeno. Neto plača v tujini (v zvezi s katero se prispevki obračunavajo drugače, in sicer od plače, ki bi jo pripadnik prejemal v Sloveniji) je le osnova za izračun nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka, ki ga v tem postopku zahtevka tožnik.