CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00002087
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 148.. SPZ člen 38.. OZ člen 559.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - pogodba o dosmrtnem preživljanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZZK-1 v 1. točki drugega odstavka 13. člena, ki kot obligacijsko pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo določa pravico prepovedi odtujitve in obremenitve, če je nastala na podlagi pravnega posla, ureja dva pravna položaja. Prvi pravni položaj je, če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ, drugi pa, če je prepoved omejitve in obremenitve nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. OZ v 559. členu določa, da se lahko preživljanec v korist preživljanca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če se prepoved razpolaganja nanaša na nepremičnine, gre za specialno ureditev v primerjavi s SPZ, ki se ji omejene absolutne učinke zagotovi prav z vknjižbo prepovedi razpolaganja v zemljiški knjigi. Glede na specialnost ureditve v OZ in vsebino 2. alineje 1. točke drugega odstavka 13. člena ZZK-1, se lahko prepoved razpolaganja, če je dogovorjena v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, vknjiži tudi v korist nekoga, ki ne sodi v krog oseb iz 38. člena SPZ.
ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1, 234/7. - člen 194, 194/1, 194/1-7.
vzpostavitev listine - vzpostavitev listine državnega organa
Javnih listin, ki se hranijo trajno, ni mogoče vzpostaviti v zemljiškoknjižnem postopku, temveč mora za njihovo vzpostavitev poskrbeti organ, ki je takšno listino izdal, če pa tega organa ni več, njegov pravni naslednik. Tudi kolikor organ, ki naj bi bil pravni naslednik organa, ki je listino izdal, nima pravne podlage, ki bi omogočala vzpostavitev (obnovo) javne listine, to ni razlog, da bi zato prišle v poštev določbe ZZK-1 o vzpostavitvi listine.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka na podlagi navedenega naročila nima terjatve do tožeče stranke, saj je bilo naročilo dano družbi L. d.o.o. Ker se lahko pobotata lahko le vzajemni terjatvi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za pobot (prvi odstavek 311. člena Obligacijskega zakonika). Višje sodišče pa še ugotavlja, da pritožnik ni trdil, da je podana izjema (313. OZ), ki dovoljuje pobot tudi, če ni izpolnjen pogoj vzajemnosti.
objava popravka - popravek v širšem smislu - odklonitveni razlogi - dostop do medija - žaljivost popravka - resničnost objave - resničnost informacij - načelo auditur et altera pars - kolizija ustavnih pravic
Res je sicer, da beseda „popravek“ implicira, da je bilo nekaj, kar je bilo objavljeno, napačno in se to s popravkom popravlja, vendar v resnici ne gre za to. Gre za to, da ima upravičenec pravico trditi, da je nekaj, kar je prizadelo njegov interes, napačno, in da za to v skladu z zakonom (torej kratko, ne-žaljivo in osredotočeno na bistvo) ponudi svoje razloge.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023415
ZVEtL člen 3, 6, 6/1, 6/2, 23, 23/1.
vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev posameznega dela stavbe - upravna odločba - priposestvovanje lastninske pravice - gradnja nove stvari na tujem zemljišču
Dvaintrideseti priglasitelj ni predložil nobenega pravnega naslova. Dovoljenja upravnih organov, s katerim mu je bila dovoljena gradnja in uporaba terase, niso pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Ugotovitev lastninske pravice na podlagi določil ZTLR o izgradnji nove stvari je torej mogoča le v pravdnem postopku, dokazati pa jo mora tisti, ki takšno pridobitev lastninske pravice zatrjuje. Čeprav se klet ne nahaja neposredno ob poslovnem prostoru, je treba upoštevati, da klet ni sposobna za samostojno uporabo, zato se ne evidentira kot posamezni del stavbe, temveč je zajeta v neto tlorisni površini poslovnega prostora in se šteje kot del tega.
Pravni interes za ugotovitev nepristnosti listine z dne 29. 10. 1998 bi tožnik imel, če bi izkazal, da mu bo ugotovitev nepristnosti listine odprla pot, da bo lahko v nekem drugem postopku dosegel kakšno pravico ali korist. Navedb, ki bi utemeljevale njegovo korist za vložitev ugotovitvene tožbe za nepristnost listine, tožnik ni podal. Ugotovitvena tožba že zato ni dopustna.
Skladno z ZZavar-1 zavarovalnica odgovarja za dejanja zavarovalnega zastopnika in zavarovalno zastopniške družbe v skladu z določili zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Premije in druga plačila, povezana z zavarovalno pogodbo, štejejo za plačana zavarovalnici, ko so plačana zavarovalnemu zastopniku ali zavarovalno zastopniški družbi (546. člen ZZavar-1). To pomeni, da zavarovalni zastopnik dela v imenu in na račun zavarovalnice (tožnice). Vsa pravna dejanja, ki jih je opravil zavarovalni zastopnik, neposredno učinkujejo za zastopano zavarovalnico.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000739
OZ člen 131, 131/1, 171.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - soprispevek
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal izplačilo odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki mu je nastala v posledici nesreče pri delu. Tožnik je namraval odmakniti kamnito ploščo debeline približno 8 cm, ki je bila visoka 180 cm, široka 250 cm in težka vsaj 430 kilogramov. Pri delu se je plošča premaknila iz navpičnega položaja in tožnika stisnila k drugi kamniti plošči, ki je bila prislonjena na drugi strani kanalete. Ob tem je tožnik utrpel hude poškodbe glave in poškodbe leve roke. Ker prvotožena stranka ni zagotovila, da bi delo odmika sporne kamnite plošče opravila dva delavca, temveč je bil za to delo ob prisotnosti delovodje (ki bi moral kot nadrejeni delavec vršiti tudi nadzor nad pravilnim in varnim delom tožnika) zadolžen le tožnik, ni izvedla vseh potrebnih ukrepov za varno delo pri odmikanju te plošče, pri čemer je vsaj dopuščala nepravilen način dela pri tem opravilu.
Po oceni pritožbenega sodišča se je tožnik pri odmiku plošče postavil na napačen kraj (sicer iz razloge, ker je le tako lahko odmaknil kamnito ploščo), vendar pa je s tem svojim nepravilnim ravnanjem le do 10 % prispeval k nastali škodi.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 41/4-3, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 52, 52/1, 52/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost mnenja - materialni stroški izvedenca
Pravilnost izvedenčevega mnenja ali morebitne postopkovne kršitve v fazi njegovega nastajanja niso element za presojo njegove nagrade.
Ker gre za pavšalni, odstotni znesek, sodni izvedenec ni dolžan posebej izkazovati nastalih materialnih stroškov, sodišče pa jih zato tudi ne ugotavlja, kot to zmotno navaja pritožba (razume se zato, da ta postavka nagrade tudi ne more biti odvisna od poštne teže poslanega mnenja).
sprejem na zdravljenje brez privolitve – prisilno zdravljenje – prisilna hospitalizacija – duševna bolezen – prisotnost pri izvajanju dokazov – zaslišanje osebe
Izpolnjene so tudi druge predpostavke, saj je izkazano, da oseba ne ogroža le zdravja ampak tudi svoje življenje in življenje drugih (obstaja realna ponovitvena nevarnost, da bo oseba znova povzročila prometne nesreče in uresničila izrečene grožnje), ker ima zaradi duševne bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, izkazane so tudi privzdignjene in nanašalne blodnje, s tem, da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, ker oseba pri tem ni pripravljena sodelovati in bi samovoljno opustila zdravljenje.
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – dejansko bivališče – posebne poštne storitve – poštno ležeče pošiljke – podjemna pogodba
Toženec se neutemeljeno sklicuje, da se je s pošto dogovoril za hrambo pošiljk kot poštno ležeče. Tega ni z ničemer izkazal, poleg tega pa se sodna pisanja vročajo po posebnih zakonih (konkretno ZPP) in toženec ni mogel utemeljeno pričakovati, da ga bodo tudi sodne pošiljke čakale na pošti kot poštno ležeče.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - premoženje pravne osebe - premoženjsko stanje - ogroženost poslovanja pravne osebe - stroški pravne osebe - plačilo sodne takse - blokada računa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka imela na 31. 12. 2015 363.264,00 EUR sredstev, od tega je bilo 92.349,00 EUR kratkoročnih sredstev, med katerimi so denarna sredstva znašala 58.369,00 EUR. V letu 2015 je imela za 364.108,00 EUR čistega prihodka od prodaje, pozitivni čisti poslovni izid 5.340,00 EUR in bilančni dobiček v višini 242.785,00 EUR (in ne 7.309,00 EUR, kot je tožeča stranka navedla v izjavi o premoženjskem stanju). Taki podatki o pritožnikovem premoženjskem stanju pa nedvomno potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da s plačilom 3.181,00 EUR ne bo ogroženo poslovanje pravne osebe.
Pravna oseba posluje, ima prihodke, ima pa tudi stroške, eden od teh stroškov je tudi plačilo sodne takse, ki se je pravna oseba ne more izogniti. Tega stroška je lahko oproščena le, če bi njegovo plačilo ogrozilo poslovanje pritožnika. Temu v tem postopku ni tako.
Pri presoji, ali bi bila zaradi plačila sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj, so zlasti pomembni mesečni dohodek predlagatelja in druga likvidna denarna sredstva.
Pritožbeni očitek o tem, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo naroka za glavno obravnavo, ki bi ga moralo, ker je tožena stranka predlagala izvedbo dokazov z zaslišanjem prič, kar pomeni, da je zahtevala izvedbo naroka, saj prej navedenih dokazov drugače kot na naroku za glavno obravnavo ni mogoče izvesti, je neutemeljen in zmoten, ker v postopku o sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki so izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka in ti dve načeli se uresničujeta tudi tako, da je stranka v tem postopku tista, ki odloča o tem, ali bo sodišče prve stopnje dolžno razpisati narok, ker sicer velja, da postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Stranka mora izrecno zahtevati razpis naroka in predlaganje dokazov z zaslišanjem strank ali zaslišanjem prič takšni izrecni zahtevi ne ustreza.
Pritožba sama pove, da je tožena stranka zgolj posredno zahtevala razpis naroka za glavno obravnavo, ni pa te zahteve izrecno postavila, zato je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je ob izostanku zahteve obeh pravdnih strank za razpis naroka za glavno obravnavo, imelo diskrecijsko pravico, da se odloči, če bo narok razpisalo ali ne ob dejstvu, ki ni pritožbeno sporno, da je bilo dejansko stanje med strankama sporno.
kaznivo dejanje tatvine - vrednost odtujenih predmetov - način ugotavljanja vrednosti
Pritožba nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje kako drugače ugotavljati vrednosti mobilnih telefonskih aparatov kot tako, da jih je povzelo iz navedb oškodovank, in prav tako ne, ko trdi, da bi bilo potrebno obdolženki očitano kaznivo dejanje tatvine pravno opredeliti po drugem odstavku 204. člena KZ-1.
Služnost stanovanja, torej le rabe in uživanja stanovanja, ne predstavlja takšnega bremena oziroma obveznosti, kot je določena v 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih, da bi bil lastnik stanovanja užitkarju zavezan plačevati institucionalno varstvo ali zagotavljati oskrbo na domu, torej oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Takšna zaveza bi morala biti dogovorjena. Ker si je upravičenka v darilni pogodbi z zavezancem (sinom) izgovorila le osebno služnostno pravico užitka na podarjenem solastninskem deležu na določeni nepremičnini, ni pa si izgovorila ničesar drugega, obdarjenec pa se ni zavezal k ničemur, niti k zagotavljanju oskrbe na domu, niti k kakršnemu koli nudenju pomoči v primeru starosti ali bolezni, za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine pri določitvi prispevka zavezanca v 3. odstavku 18. člena Uredbe ni podlage. V konkretnem primeru zato velja 5. odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.
nasilje v družini - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje ukrepa - veljavnost ukrepa
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku, mora kot delodajalec dokazati, da je pri njej nastal poslovni razlog, zaradi katerega je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo in zmanjšala število delavcev za dve delavki "in pol", pri čemer so bile tožničine naloge porazdeljene med ostale delavce. Tožničino delovno mesto referent za podporo zastopnikom je tožena stranka kasneje tudi ukinila s pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je tožena stranka tožnici utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.