redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku, mora kot delodajalec dokazati, da je pri njej nastal poslovni razlog, zaradi katerega je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna glede obračuna bruto zneska odškodnine in plačila neto zneska. Sodišče namreč tožniku ni prisodilo plače, od katere bi že bili plačani prispevki od osnove, kot bi tožnik prejemal plačo v Sloveniji, zato sklicevanje na Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ni utemeljeno. Neto plača v tujini (v zvezi s katero se prispevki obračunavajo drugače, in sicer od plače, ki bi jo pripadnik prejemal v Sloveniji) je le osnova za izračun nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka, ki ga v tem postopku zahtevka tožnik.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela
Odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, je v celoti odvisna od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1). V konkretnem primeru so bili izpolnjeni zakonski pogoji, da je delodajalec delavcu lahko prepovedal opravljanje dela in delavec na to odločitev delodajalca ne more vplivati.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZJU člen 156, 158, 158/2, 158/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev delovnega mesta je organizacijski razlog, zaradi katerega javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZJU lahko preneha delovno razmerje. Na podlagi te določbe javnemu uslužbencu lahko preneha delovno razmerje, ali pa je premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov (poslovni razlog).
zahteva za sodno varstvo - ustavitev postopka - dokazno breme - hramba
Breme dokazovanja, da je zavezanka poskrbela za ustrezno hranjenje podatkov, da bi lahko v vsakem trenutku zadostila zahtevam inšpekcijskega nadzora, je na storilki. Že okoliščina, ko naj bi do okvare računalnika prišlo šele v letu 2014, kaže, da ravnanje zavezanke za davek vse do tedaj ni bilo ustrezno, oziroma je bilo najmanj malomarno, glede na to, da ni poskrbela za ustrezno hrambo podatkov, ki bi jih morala redno arhivirati v primerni obliki, kar zavezancu nalaga Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih kot tudi Uredba o varstvu dokumentarnega gradiva in arhivskega gradiva.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000460
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - subjektivni rok za zastaranje
Tožeča stranka je zoper toženca, ki je bil pri njej zaposlen kot vodja komerciale, vložila tožbo za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji izvirala iz pogodbe o komisijski prodaji službenega vozila, sklenjene med tožečo stranko in drugo družbo, ki jo je za tožečo stranko brez pooblastila podpisal toženec. Vrednost vozila (ki ga je kasneje odkupil toženec kot fizična oseba) ni bila njegova tržna vrednost, temveč le vrednost v višini zadnjega obroka leasinga, ki ga je tožeča stranka plačala leasingodajalcu. Tožeča stranka je preko svojega direktorja izvedela za toženca kot povzročitelja škode in za škodo pred julijem 2011, zato je tožbo (ki je bila vložena 24. 7. 2014) vložila po preteku subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 352. člena OZ.
starostna pokojnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz predhodne pisne informacije ZPIZ Slovenije o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, ki je upošteval znižanje starostne meje zaradi skrbi za otroke, izhaja, da bo tožnica pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnila 23. 11. 2019, ko bo dopolnila starost 58 let, 8 mesecev, 0 dni ter 40 let, 3 mesece in 23 dni pokojninske dobe. To pomeni, da je tožnici v času podaje odpovedi do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe, tožena stranka pa ni pridobila njenega soglasja za odpoved. Ker tožena stranka ni upoštevala tožničinega varstva pred odpovedjo, je izpodbijana odpoved nezakonita.
znižanje plačila vrtca - obnova postopka - predlog - rok za vložitev predloga - subjektivni rok
Tožeči stranki odločba Centra za socialno delo glede plačila za program vrtca ni bila vročena. Iz okoliščin primera tudi ni mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka za to odločbo in njeno vsebino zvedela, ko je bila ta vnesena v distribucijski modul. Dejstvo, da imajo vsi, ki morajo izvrševati odločbe, možnost vpogleda v modul, ne daje podlage za zaključek, da se je tožeča stranka z odločbo z dne 2. 9. 2014 seznanila, ko je bila vnesena v distribucijski modul (dne 2. 9. 2014). Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je odpravilo izpodbijane odločbe tožene stranke in zadevo vrnilo Centru za socialno delo v ponovno upravno odločanje, saj je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka skladno s četrtim odstavkom 261. člena ZUP v roku enega meseca, torej pravočasno.
plačilo razlike plače - delovna uspešnost - variabilni del plače
Delodajalec je dolžan delavca seznaniti s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. To pa je dolžan storiti še pred nastopom dela tako, da delavcu omogoči seznanitev tudi s splošnim aktom delodajalca. Obveznost se lahko nanaša le na veljavne splošne akte, ki pa postanejo veljavni oziroma pravno učinkoviti šele po tem, ko so ustrezno objavljeni. Glede na izpoved tožnika, da je imel na voljo cel mesec, da se seznani s pogodbo o zaposlitvi, v kateri je bila določena plača na fleksibilen način, in ki se izrecno sklicuje na pravilnik o plačah, in da je bil pravilnik o plačah vselej na razpolago pri poslovodstvu toženca, je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da bi moral biti pravilnik priložen k pogodbi o zaposlitvi.
V pogodbi o zaposlitvi je bila plača tožnika določena fleksibilno, kar je skladno s Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije in Pravilnikom o plačah. Merila in kriteriji za določanja fleksibilnega dela plače in delovne uspešnosti so določala v 1. in 8. točki skupinsko ugotavljanje delovne uspešnosti, zato so ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožnikovega dela ni ocenjevala oziroma ni ugotavljala njegove storilnosti, nerazumljive. Tožena stranka je obstoj okoliščin iz meril in kriterijev za določanje fleksibilnega dela plače ugotavljala z izdajo mesečnega sklepa, ki se je nanašal na vse zaposlene, s temi sklepi pa je vse zaposlene po njenih navedbah tudi seznanila in jih predložila v dokazne namene v odgovoru na tožbo. Pritožba utemeljeno opozarja, da je v primeru 8. kriterija (izredni dogodki) lahko toženec delovno uspešnost ocenjeval tudi skupinsko, in sicer na podlagi skupinskih rezultatov poslovanja toženca. Sodišče prve stopnje tako v posledici zmotnih materialnopravnih zaključkov v predmetnem postopku ni ugotavljalo, ali so bila merila in kriteriji, določeni v Pravilniku o plačah, ustrezno uporabljeni, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja
Ugotovljeno je nasprotje med izvedenskim mnenjem in izpovedbo lečeče psihiatrinje. Tožnik pri tem utemeljeno opozarja, da bi v takih primerih bilo potrebno najprej zaslišati lečečo zdravnico ter šele nato pridobiti izvedensko mnenje sodnega izvedenca, saj bi sodni izvedenec pri podaji mnenja lahko upošteval tudi izpovedbo lečeče zdravnice. Iz ustno podanega mnenja sodnega izvedenca namreč izhaja, da je upošteval le izvide, s tem da v njih podrobnejše tožnikovo zdravstveno stanje ni bilo opisano. Ker drugega zapisa v izvidih ni bilo, izvedenec naj ne bi imel objektivne podlage za drugačen zaključek, kot ga je v sporni zadevi podal. V tem primeru gre za pomanjkljivo izvedensko mnenje, kajti izvedenec se ni opredelil do dodatne obrazložitve, ki jo je podala lečeča psihiatrinja. Tožnik je zaradi razjasnitve dejanskega stanja predlagal izvedbo dokazov, ki pa jih sodišče prve stopnje ni izvedlo niti ni navedlo razlogov za takšno odločitev. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku zaradi nezakonitega postopanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
obnova postopka - zavrženje predloga - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nov dokaz
Po 2. odstavku 395. člena ZPP se sme zaradi okoliščin, med drugim tudi 10. točke 394. člena ZPP, obnova postopka dovoliti samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo. Ker tožnik spornega dokaza ni mogel uveljavljati do pravnomočno končanega postopka, je obnovitveni razlog dovoljen, zato bi sodišče prve stopnje o predlogu moralo odločiti po vsebini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000498
URS člen 22, 23.. ZDR člen 6a.. ZPP člen 4, 286b, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.. KZ-1 člen 197, 197/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v svojih razlogih nima navedeno, kateri dokazi so bili izvedeni, kateri dokazi so bili zavrnjeni in razloga za njihovo zavrnitev. Sodišče prve stopnje svoje odločitve, da se neizvedene dokaze zavrne, ni obrazložilo niti na naroku za glavno obravnavo. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagata stranki. Če sodišče razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Vendar mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z navedenimi zahtevami. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zagovornik, ki se sicer pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, v pritožbi ne konkretizira katere kršitve kazenskega zakona uveljavlja, trdi, da je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja napačen, saj se je pred spremembo obtožbe dejanje očitalo trem obdolženim, izveden dokazni postopek pa tudi ni potrdil, da je storilec kaznivega dejanja prav obdolženi. S takšnimi navedbami zagovornik v bistvu graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Uveljavljanje kršitev kazenskega zakona kot posledico zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ni mogoča, saj kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno.
Ob ugotovitvi, da je tožnica spornega dne kadila na območju toženke, kjer je to prepovedano, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica kršila 1. čl. Pravilnika o prepovedi kajenja v vseh zaprtih in odprtih prostorih, s čimer je storila hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti po 12. tč. 4. čl. Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, za katero ji je bila na podlagi 4. odst. 12. čl. tega pravilnika izrečena disciplinska sankcija denarne kazni v višini 15 % akontacije mesečne plače, ustvarjene v mesecu kršitve, za dobo treh mesecev.
invalidska pokojnina - datum pravnomočnosti sodne odločbe - nevednost ali očitna pomota - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku
Tožena stranka ob odmeri invalidske pokojnine tožnika ni razpolagala z vsemi potrebnimi podatki. V takem primeru je najprej potrebno presoditi, ali novo sporočeni podatki vplivajo na pokojninsko osnovo. Če vplivajo, to pomeni, da je bila dokončna odločba tožene stranke obremenjena z očitno napako, ki jo je mogoče sanirati za vnaprej in sicer na podlagi 183. člena ZPIZ-2.
ZDCOPMD člen 3, 4, 4/1, 5, 6, 126, 126/2.. ZDR člen 142.. ZPP člen 2, 180.. OZ člen 347, 347/1.. - člen 39.
plačilo razlike plače - ustni dogovor - voznik tovornega vozila - delovni čas - nadurno delo - zakonske zamudne obresti - mobilni delavci - 3-letni zastaralni rok
Število nadur, ki jih opravi voznik tovornjaka, je tisto število ur, ki (ob upoštevanju ugotovljenega časa vožnje in ostalih voznikovih aktivnosti, ki se vštejejo v delovni čas) presega število delovnih ur, kot so razvidne iz obračunov plače.
Po 142. členu ZDR znaša polni delovni čas 40 ur na teden, s tem da ZDR ni dopuščal npr. možnosti, da bi se z drugim zakonom lahko določil kot polni delovni čas daljši delovni čas kot 40 ur tedensko. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je tožnik upravičen do plačila nadur za vse opravljene ure, ki presegajo polni 40 urni tedenski delovni čas.
Ker je bila tožba vložena 10. 10. 2013, so ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ zastarale obresti za čas do 9. 10. 2010, tožnik pa je upravičen do nezastaranih zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od 10. 10. 2010 dalje do plačila.
kaznivo dejanje tatvine - vrednost odtujenih predmetov - način ugotavljanja vrednosti
Pritožba nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje kako drugače ugotavljati vrednosti mobilnih telefonskih aparatov kot tako, da jih je povzelo iz navedb oškodovank, in prav tako ne, ko trdi, da bi bilo potrebno obdolženki očitano kaznivo dejanje tatvine pravno opredeliti po drugem odstavku 204. člena KZ-1.
začasna odredba – stiki – omejitev stikov – otrokova korist – lojalno obnašanje – nelagodje otrok ob stiku
Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.
Nelagodje, ki ga otrok doživi ob stiku s staršem, ni razlog za omejitev stikov. Predstavlja pa upoštevno relevantno okoliščino, ki staršem najprej narekuje takšno oblikovanje medsebojnega odnosa do otrok, ki bo izničilo njune negativne občutke ob stiku. Prav zato bi se morala oba starša vključiti v ustrezno svetovanje, ki ga je predlagal center za socialno delo.
Tako majhni otroci (štiri in osem let) sami ne zmorejo presoditi ali je zavračanje stikov zanje koristno ali ne.
Očetovo nevključevanje v vzgojo in varstvo otrok v preteklosti pogojuje postopnost pri širitvi stikov.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - zamuda
Ali je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zneska 17,99 EUR za obdobje od 21. 1. 2016 do 19. 2. 2016, je odvisno od tega, ali je tožena stranka z izplačilom bila v zamudi. Ker je tožniku bila nova višina denarne socialne pomoči priznana šele z odločbo z dne 10. 2. 2016 in je prvo izplačilo po tej odločbi bilo 19. 2. 2016, tožena stranka ni bila v zamudi, saj je pravica nastala šele z izdajo nove odločbe. Tožniku je bil tako novi, višji znesek denarne socialne pomoči, izplačan skladno z odločbo z dne 10. 2. 2016, in ker toženka z izplačilom ni bila v zamudi, tožniku tudi ne gredo zamudne obresti.
začasna nezmožnost za delo - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - potrebni stroški
ZOdv v 5. odstavka 17. člena določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, za svoje delo upravičen do polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila (v višini polovice zneska, ki bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi) za odvetnike plačane iz državnega proračuna je bil omejitev javnofinančnih učinkov novele OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakega plačila odvetniških storitev kot odvetniki sicer. Določba petega odstavka 17. člena ZOdv torej velja tudi v danem primeru, ko je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč.