nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja - dokončna odločba - izredno pravno sredstvo - invalid III. kategorije invalidnosti - neprava obnova postopka
Zgolj zaradi pridobitve novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni dopustno ustavljati izplačevanja pravnomočno priznanih invalidskih dajatev vse dotlej, dokler novo priznane vsebinske pravice na podlagi preostale delazmožnosti niso realizirane. Ustavitev izplačevanja je načeloma dopustna le ob sočasnem priznanju in odmeri nove denarne dajatve.
Razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe ob uporabi izrednega pravnega sredstva iz 183. člena ZPIZ-2 glede na 3. odstavek 183. člena ZPIZ-2 učinkuje le od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti. To pomeni, da za nazaj, torej za čas pred prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi oziroma po izdaji odločbe, odločba izdana na temelju neprave obnove postopka ne more učinkovati. Razveljavitev lahko učinkuje samo ex tunc, torej samo za naprej in se pravne posledice, ki so iz razveljavljene odločbe že nastale, ne morejo odpraviti. Enak učinek, torej samo za naprej, je v 3. odstavku 183. člena ZPIZ-2 določen tudi za spremembo dokončne odločbe.
regresni zahtevek - nezavarovano vozilo - uporaba vozila - lastnik vozila
Voznik vozila je dolžan plačati zavarovalnici znesek izplačane odškodnine za škodo, nastalo pri uporabi vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VSC0004813
OZ člen 180, 180/1, 239. ZPacP člen 20. ZPP člen 286.
odškodninska odgovornost - zdravniška napaka - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - sklepčnost tožbe - nepremoženjska škoda - višina škode- odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti spada v krog pogodbenih obveznosti zdravnika, zato je potrebno tovrstne odškodninske zahtevke presojati z uporabo določb o poslovni odškodninski odgovornosti. Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom (tudi z ukinitvijo določenega zdravljenja) povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. V zvezi z očitkom o nesklepčnosti tožbe tako pritožnica neutemeljeno meni, da bi morala tožnika zatrjevati, da ob izpolnjeni pojasnilni dolžnosti v ukinitev zdravila Marevan ne bi privolila.
Regulacijske začasne odredbe je v skladu s stališčem Ustavnega sodišča RS št. Up 275/1997 z dne 16. 7. 1998 potrebnoi razlagati omejevalno, pri čemer mora biti tehtanje razlogov presojano strogo. Začasna odredba pa se v takšnem primeru izda pod pogojem, da je le-ta upravičena z vidika verjetnosti uspeha tožbe.
Pri odločanju o ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi sodišče ne presoja postavljenega tožbenega zahtevka, temveč zgolj upravičenost izdaje začasne odredbe z vidika uspeha tožbe, pri čemer je verjetnost podana takrat, ko je razlogov v prid določenega zaključka več od tistih, ki kažejo nasprotno.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - lastniška dobroverna posest
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
starostna pokojnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz predhodne pisne informacije ZPIZ Slovenije o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, ki je upošteval znižanje starostne meje zaradi skrbi za otroke, izhaja, da bo tožnica pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnila 23. 11. 2019, ko bo dopolnila starost 58 let, 8 mesecev, 0 dni ter 40 let, 3 mesece in 23 dni pokojninske dobe. To pomeni, da je tožnici v času podaje odpovedi do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe, tožena stranka pa ni pridobila njenega soglasja za odpoved. Ker tožena stranka ni upoštevala tožničinega varstva pred odpovedjo, je izpodbijana odpoved nezakonita.
znižanje plačila vrtca - obnova postopka - predlog - rok za vložitev predloga - subjektivni rok
Tožeči stranki odločba Centra za socialno delo glede plačila za program vrtca ni bila vročena. Iz okoliščin primera tudi ni mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka za to odločbo in njeno vsebino zvedela, ko je bila ta vnesena v distribucijski modul. Dejstvo, da imajo vsi, ki morajo izvrševati odločbe, možnost vpogleda v modul, ne daje podlage za zaključek, da se je tožeča stranka z odločbo z dne 2. 9. 2014 seznanila, ko je bila vnesena v distribucijski modul (dne 2. 9. 2014). Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je odpravilo izpodbijane odločbe tožene stranke in zadevo vrnilo Centru za socialno delo v ponovno upravno odločanje, saj je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka skladno s četrtim odstavkom 261. člena ZUP v roku enega meseca, torej pravočasno.
Zagovornik, ki se sicer pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, v pritožbi ne konkretizira katere kršitve kazenskega zakona uveljavlja, trdi, da je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja napačen, saj se je pred spremembo obtožbe dejanje očitalo trem obdolženim, izveden dokazni postopek pa tudi ni potrdil, da je storilec kaznivega dejanja prav obdolženi. S takšnimi navedbami zagovornik v bistvu graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Uveljavljanje kršitev kazenskega zakona kot posledico zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ni mogoča, saj kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno.
invalidska pokojnina - datum pravnomočnosti sodne odločbe - nevednost ali očitna pomota - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku
Tožena stranka ob odmeri invalidske pokojnine tožnika ni razpolagala z vsemi potrebnimi podatki. V takem primeru je najprej potrebno presoditi, ali novo sporočeni podatki vplivajo na pokojninsko osnovo. Če vplivajo, to pomeni, da je bila dokončna odločba tožene stranke obremenjena z očitno napako, ki jo je mogoče sanirati za vnaprej in sicer na podlagi 183. člena ZPIZ-2.
zahteva za sodno varstvo - ustavitev postopka - dokazno breme - hramba
Breme dokazovanja, da je zavezanka poskrbela za ustrezno hranjenje podatkov, da bi lahko v vsakem trenutku zadostila zahtevam inšpekcijskega nadzora, je na storilki. Že okoliščina, ko naj bi do okvare računalnika prišlo šele v letu 2014, kaže, da ravnanje zavezanke za davek vse do tedaj ni bilo ustrezno, oziroma je bilo najmanj malomarno, glede na to, da ni poskrbela za ustrezno hrambo podatkov, ki bi jih morala redno arhivirati v primerni obliki, kar zavezancu nalaga Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih kot tudi Uredba o varstvu dokumentarnega gradiva in arhivskega gradiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0004822
OZ člen 6, 131, 131/1, 163, 171, 179, 182, 186. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 15, 15/1. ZVCP-1 člen 30, 30/1 in 30/2. ZPP člen 154, 155.
prometna nesreča - kolo - vožnja s kolesom - udarna jama - opustitev vzdrževanja ceste - merilo skrajne skrbnosti - vzročna zveza - soprispevek - nepremoženjska škoda - višina škode - vrednotenje uspeha v postopku po temelju in po višini - prevozni stroški pooblaščenca - podružnica v kraju sedeža sodišča
Toženi stranki nista poskrbeli za popravilo lokalne poškodbe na vozišču oziroma krpanje udarne jame. Drugotožena stranka tudi ni poskrbela za postavitev ustrezne prometne signalizacije pred kritičnim mestom. Opustila je tudi dolžnost nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja te javne poti in odredila odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Ravnanje toženih strank ni ustrezalo skrbnosti dobrega strokovnjaka, to je merilu skrajne skrbnosti, ki zahteva izvedbo prav vseh ukrepov za preprečitev škode. Toženi stranki odgovarjata tožnici za škodo, ki ji je nastala v obravnavanem škodnem dogodku, v skladu s 1. in 3. odstavkom 186. člena OZ nerazdelno (solidarno), saj ni mogoče ugotoviti njunih deležev pri povzročeni škodi.
Protipravno ravnanje same tožnice, ki je sicer res imela več možnosti za preprečitev nastanka škodnega dogodka, ne predstavlja takšnega vzroka, ki bi pretrgalo samo vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženih strank oziroma stanjem cestišča in škodnim dogodkom, temveč je lahko le podlaga za zaključek sodišča o deljeni odgovornosti toženih strank in tožnice, t.j. za zaključek, da je tudi tožnica sama soprispevala k nastanku škodnega dogodka in posledično k nastanku škode.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je priznalo kot potreben strošek tožeči stranki tudi potne stroške njene pooblaščenke za prihode na narok, saj pri tem ni upoštevalo, da ima pooblaščenka tožnice podružnico svoje odvetniške pisarne tudi v Celju in zato do priglašenih potnih stroškov ni upravičena.
Načeloma se uspeh v pravdi res določa le glede na vrednotenje uspeha „po višini“. Sodna praksa pa izjemoma dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini.
nasilje v družini - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje ukrepa - veljavnost ukrepa
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - zamuda
Ali je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zneska 17,99 EUR za obdobje od 21. 1. 2016 do 19. 2. 2016, je odvisno od tega, ali je tožena stranka z izplačilom bila v zamudi. Ker je tožniku bila nova višina denarne socialne pomoči priznana šele z odločbo z dne 10. 2. 2016 in je prvo izplačilo po tej odločbi bilo 19. 2. 2016, tožena stranka ni bila v zamudi, saj je pravica nastala šele z izdajo nove odločbe. Tožniku je bil tako novi, višji znesek denarne socialne pomoči, izplačan skladno z odločbo z dne 10. 2. 2016, in ker toženka z izplačilom ni bila v zamudi, tožniku tudi ne gredo zamudne obresti.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna glede obračuna bruto zneska odškodnine in plačila neto zneska. Sodišče namreč tožniku ni prisodilo plače, od katere bi že bili plačani prispevki od osnove, kot bi tožnik prejemal plačo v Sloveniji, zato sklicevanje na Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ni utemeljeno. Neto plača v tujini (v zvezi s katero se prispevki obračunavajo drugače, in sicer od plače, ki bi jo pripadnik prejemal v Sloveniji) je le osnova za izračun nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka, ki ga v tem postopku zahtevka tožnik.
ZDCOPMD člen 3, 4, 4/1, 5, 6, 126, 126/2.. ZDR člen 142.. ZPP člen 2, 180.. OZ člen 347, 347/1.. - člen 39.
plačilo razlike plače - ustni dogovor - voznik tovornega vozila - delovni čas - nadurno delo - zakonske zamudne obresti - mobilni delavci - 3-letni zastaralni rok
Število nadur, ki jih opravi voznik tovornjaka, je tisto število ur, ki (ob upoštevanju ugotovljenega časa vožnje in ostalih voznikovih aktivnosti, ki se vštejejo v delovni čas) presega število delovnih ur, kot so razvidne iz obračunov plače.
Po 142. členu ZDR znaša polni delovni čas 40 ur na teden, s tem da ZDR ni dopuščal npr. možnosti, da bi se z drugim zakonom lahko določil kot polni delovni čas daljši delovni čas kot 40 ur tedensko. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je tožnik upravičen do plačila nadur za vse opravljene ure, ki presegajo polni 40 urni tedenski delovni čas.
Ker je bila tožba vložena 10. 10. 2013, so ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ zastarale obresti za čas do 9. 10. 2010, tožnik pa je upravičen do nezastaranih zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od 10. 10. 2010 dalje do plačila.
obnova postopka - zavrženje predloga - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nov dokaz
Po 2. odstavku 395. člena ZPP se sme zaradi okoliščin, med drugim tudi 10. točke 394. člena ZPP, obnova postopka dovoliti samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo. Ker tožnik spornega dokaza ni mogel uveljavljati do pravnomočno končanega postopka, je obnovitveni razlog dovoljen, zato bi sodišče prve stopnje o predlogu moralo odločiti po vsebini.
sprememba invalidnosti - nove pravice iz invalidskega zavarovanja
Novo pravico iz invalidskega zavarovanja na podlagi sprememb v invalidnosti je mogoče priznati šele od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe in ne z datumom novo ugotovljene invalidnosti
začasna odredba – stiki – omejitev stikov – otrokova korist – lojalno obnašanje – nelagodje otrok ob stiku
Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.
Nelagodje, ki ga otrok doživi ob stiku s staršem, ni razlog za omejitev stikov. Predstavlja pa upoštevno relevantno okoliščino, ki staršem najprej narekuje takšno oblikovanje medsebojnega odnosa do otrok, ki bo izničilo njune negativne občutke ob stiku. Prav zato bi se morala oba starša vključiti v ustrezno svetovanje, ki ga je predlagal center za socialno delo.
Tako majhni otroci (štiri in osem let) sami ne zmorejo presoditi ali je zavračanje stikov zanje koristno ali ne.
Očetovo nevključevanje v vzgojo in varstvo otrok v preteklosti pogojuje postopnost pri širitvi stikov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela
Odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, je v celoti odvisna od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1). V konkretnem primeru so bili izpolnjeni zakonski pogoji, da je delodajalec delavcu lahko prepovedal opravljanje dela in delavec na to odločitev delodajalca ne more vplivati.
ZPIZ-2 člen 429, 429/4.. ZPIZ-1 člen 455, 455/3, 455/3-2.. ZPIZ člen 254, 254/1, 254/2.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - gostota zavarovalne dobe
Tožnik bi pridobil pravico do starostne pokojnine le pod pogojem, da bi v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe ali pa, da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992, kot doba prebita v Sloveniji. Tožnik ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe, prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine.