ZZ člen 36, 36/1.. ZSV člen 56, 56/1, 56/1-1, 69, 69/1, 69/2.
neizbran kandidat - izbirni postopek - sodno varstvo - javni zavod - direktor - izobrazba
Na podlagi podatkov življenjepisa izbrane kandidatke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izbrana kandidatka v letu 1998 z diplomo visoke šole za socialno delo pridobila visoko strokovno izobrazbo, ki je bila za zasedbo prostega delovnega mesta ustrezna glede na 1. alinejo prvega odstavka 56. člena ZSV v zvezi z 69. členom ZSV. S tem je izpolnila pogoje zahtevane strokovne izobrazbe. Izbrana kandidatka je po pridobljeni diplomi opravila pripravništvo (od 30. 6. 1998 do 30. 3. 1999), pri toženi stranki je bila kot diplomirana socialna delavka zaposlena tudi od 13. 3. 2000 do 19. 12. 2004 (ko je hkrati opravljala delo socialne delavke in vodje službe za pomoč na domu), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je izbrana kandidatka s temi delovnimi izkušnjami izpolnila zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj.
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj za vse kandidatke ugotavljala iz njihovih življenjepisov, čeprav bi morala od njih dodatno zahtevati predložitev ustreznih dokazil o izpolnjevanju tega razpisnega pogoja. S tem je kršila postopek za izvedbo razpisa, vendar pa ta kršitev ni bistveno vplivala na odločitev o izbiri. Ugotovljeno je namreč bilo, da je izbrana kandidatka v svojem življenjepisu navajala točne podatke o pridobljenih delovnih izkušnjah.
Otroškega dodatka glede na naravo in namen tega prejemka ni dopustno avtomatično odštevati od otrokovih potreb ali ga prištevati k roditeljevim dohodkom.
znižanje plačila vrtca - obnova postopka - predlog - rok za vložitev predloga - subjektivni rok
Tožeči stranki odločba Centra za socialno delo glede plačila za program vrtca ni bila vročena. Iz okoliščin primera tudi ni mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka za to odločbo in njeno vsebino zvedela, ko je bila ta vnesena v distribucijski modul. Dejstvo, da imajo vsi, ki morajo izvrševati odločbe, možnost vpogleda v modul, ne daje podlage za zaključek, da se je tožeča stranka z odločbo z dne 2. 9. 2014 seznanila, ko je bila vnesena v distribucijski modul (dne 2. 9. 2014). Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je odpravilo izpodbijane odločbe tožene stranke in zadevo vrnilo Centru za socialno delo v ponovno upravno odločanje, saj je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka skladno s četrtim odstavkom 261. člena ZUP v roku enega meseca, torej pravočasno.
začasna odredba – stiki – omejitev stikov – otrokova korist – lojalno obnašanje – nelagodje otrok ob stiku
Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.
Nelagodje, ki ga otrok doživi ob stiku s staršem, ni razlog za omejitev stikov. Predstavlja pa upoštevno relevantno okoliščino, ki staršem najprej narekuje takšno oblikovanje medsebojnega odnosa do otrok, ki bo izničilo njune negativne občutke ob stiku. Prav zato bi se morala oba starša vključiti v ustrezno svetovanje, ki ga je predlagal center za socialno delo.
Tako majhni otroci (štiri in osem let) sami ne zmorejo presoditi ali je zavračanje stikov zanje koristno ali ne.
Očetovo nevključevanje v vzgojo in varstvo otrok v preteklosti pogojuje postopnost pri širitvi stikov.
regresni zahtevek - nezavarovano vozilo - uporaba vozila - lastnik vozila
Voznik vozila je dolžan plačati zavarovalnici znesek izplačane odškodnine za škodo, nastalo pri uporabi vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila.
Zakonski opis kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 posebnega načina prilastitve premične stvari ne zahteva. Bistveno je, da je bila stvar z odvzemom ali kako drugače prilaščena, ko se je že nahajala v storilčevi posesti, ker mu je bila predhodno zaupana, medtem ko je pri primeroma vzetem kaznivem dejanju tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, stvar pri drugem, pa jo je storilec z odvzemom šele moral pridobiti.
objava popravka – pravica do objave popravka – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – odklonitveni razlogi – objava popravka brez sprememb in dopolnitev – namen pravice do popravka
Če je objavljena vsebina takšna, da omogoča njeno zanikanje s kratko navedbo konkretnih dejstev, golo zanikanje objavljenih dejstev ne zadostuje.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC0004790
ZD člen 173, 173/3. ZPP člen 352.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče sicer lahko v zapuščinskem postopku izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje, vendar je to izjemo treba razlagati restriktivno. V primeru nepravočasne pritožbe mora v skladu z ustaljeno sodno prakso pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023542
ZKP 371, 371/1, 371/1-11. ZOPOKD6, 6/1.
goljufiv namen - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - odvzem premoženjske koristi - stečaj
Obrazložitev sodbe ne potrjuje pritožbene trditve, da sodba o goljufivem ravnanju obdolženca tako ob sklenitvi kot v času izvajanja kupoprodajne pogodbe nima razlogov.
odpravnina - upokojitev - odpoved pravici - odpravnina ob upokojitvi
Tožnik se s podpisom sporne listine ni odpovedal pravici do izplačila odpravnine. S podpisom dokumenta, ki je naslovljen kot začasno zadržanje obračuna in izplačila odpravnine ob upokojitvi, je soglašal le, da mu tožena stranka odpravnine ne bo obračunala in izplačala v letu upokojitve.
sprememba invalidnosti - nove pravice iz invalidskega zavarovanja
Novo pravico iz invalidskega zavarovanja na podlagi sprememb v invalidnosti je mogoče priznati šele od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe in ne z datumom novo ugotovljene invalidnosti
zahteva za sodno varstvo - ustavitev postopka - dokazno breme - hramba
Breme dokazovanja, da je zavezanka poskrbela za ustrezno hranjenje podatkov, da bi lahko v vsakem trenutku zadostila zahtevam inšpekcijskega nadzora, je na storilki. Že okoliščina, ko naj bi do okvare računalnika prišlo šele v letu 2014, kaže, da ravnanje zavezanke za davek vse do tedaj ni bilo ustrezno, oziroma je bilo najmanj malomarno, glede na to, da ni poskrbela za ustrezno hrambo podatkov, ki bi jih morala redno arhivirati v primerni obliki, kar zavezancu nalaga Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih kot tudi Uredba o varstvu dokumentarnega gradiva in arhivskega gradiva.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - lastniška dobroverna posest
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
Hipotekarni dolžnik ima v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik. Res sicer velja, da je od njega mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin, iz katerih se bo dolg poplačal, ne pa tudi poplačila samega dolga, vendar pa ta omejitev ne velja za stroške, ki nastanejo s prisilno uveljavitvijo te obveznosti hipotekarnega dolžnika v izvršbi. Kot enakovredna stranka postopka je zato hipotekarni dolžnik dolžan povrniti upniku potrebne stroške v zvezi z izvršbo na nepremičnino.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9/3. ZZZDR člen 106.
stiki – obseg stikov – korist otroka – enakopravnost staršev pri izvajanju stikov
Ohranjanje minimalnega obsega stikov bi sčasoma vodilo v poslabšanje odnosa med tožencem in dečkoma ter v njihovo odtujitev. To nedvomno ni v korist otrok. Pritožbeno sodišče v ugotovitvah sodišča prve stopnje namreč ne najde prav ničesar, kar bi kazalo na to, da dečkoma redni stiki z očetom ne bi bili v korist. Tudi ne najde ničesar, kar bi terjalo, da stiki potekajo v prisotnosti tožnice in (vselej) na njenem domu oziroma domu dečkov.
V sodni praksi ni običajno, da stiki potekajo na domu tistega od staršev, ki so mu otroci dodeljeni v vzgojo in varstvo. Po drugi strani je višje sodišče že večkrat poudarilo, da mora biti nesporna enakopravnost obeh staršev v odnosu do otrok izkazana tudi pri izvajanju stikov, zato naj praviloma otrokovi stiki oba starša obremenjujejo približno enako. Tudi ob upoštevanju tega izhodišča ni razloga za odločitev, da naj toženec vselej pride na stik na dom matere (in dečkov). V dosedanjih ugotovitvah, poleg tega ni najti nobenega razloga, ki bi nasprotoval stikom dečkov z očetom na očetovi kmetiji.
ZPIZ-2 člen 111, 183, 183/3.. ZPIZ-1 člen 157, 157/2.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - neprava obnova postopka
V obravnavanem predsodnem postopku je bil uporabljen 2. odstavek 157. člena ZPIZ-1, ki je določal, da se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni bila zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Vsebinsko enako ureditev vsebuje tudi 111. člen veljavnega ZPIZ-2. Glede na to, da je bila zahteva vložena 16. 12. 2014 je bil lahko na navedeni pravni podlagi tožniku sorazmerni del invalidske pokojnine odmerjen največ za 6 mesecev nazaj, šteto od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Torej od 1. 7. 2014 dalje. Takšna uporaba materialnega prava je za tožnika ugodnejša, kot če bi bilo postopano po 183. členu ZPIZ-2. Glede na 3. odstavek 183. člena ZPIZ-2 odločba, izdana v nepravi obnovi postopka ali obnovitvenem postopku po pravilih ZUP-a, učinkuje le od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Ob postopanju po 183. členu ZPIZ-2 bi bilo mogoče tožniku pravico do sorazmernega dela odmeriti in izplačevati šele od 1. 1. 2015 dalje.
starostna pokojnina - višina - informativni izračun - poseg v pričakovane pravice
V prvem odstavku 37. člena ZPIZ-2 je določeno, da je odstotek za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe za moškega 26 %, za vsako nadaljnje leto pa v višini 1,25 %. Če pokojninska doba ne znaša 1 leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, znaša odmerni odstotek 0,63 % (peti odstavek 37. člena ZPIZ-2). Za pokojninsko dobo 24 let je toženec starostno pokojnino tožniku odmeril v višini 37,25 %, za preostalo dobo 9-ih mesecev in 2-eh dni pa dodatno 0,63 % pokojninske osnove. Tako je za dopolnjeno pokojninsko dobo 24 let, 9 mesecev in 2-eh dni, odmerni odstotek znašal 37,88 %. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil odmerni odstotek v tožnikovem primeru določen pravilno in zakonito.
Ker tožnik ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 do 31. 12. 2012, niti ni izkazano, da bi na ta dan imel kateregakoli od statusov določenih v 394. členu ZPIZ-2, za odmero pokojnine, ki je bila ugotovljena v informativnem izračunu v višini 54 % na podlagi ZPIZ-1, ni nobene podlage.
kaznivo dejanje tatvine - vrednost odtujenih predmetov - način ugotavljanja vrednosti
Pritožba nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje kako drugače ugotavljati vrednosti mobilnih telefonskih aparatov kot tako, da jih je povzelo iz navedb oškodovank, in prav tako ne, ko trdi, da bi bilo potrebno obdolženki očitano kaznivo dejanje tatvine pravno opredeliti po drugem odstavku 204. člena KZ-1.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - zamuda
Ali je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zneska 17,99 EUR za obdobje od 21. 1. 2016 do 19. 2. 2016, je odvisno od tega, ali je tožena stranka z izplačilom bila v zamudi. Ker je tožniku bila nova višina denarne socialne pomoči priznana šele z odločbo z dne 10. 2. 2016 in je prvo izplačilo po tej odločbi bilo 19. 2. 2016, tožena stranka ni bila v zamudi, saj je pravica nastala šele z izdajo nove odločbe. Tožniku je bil tako novi, višji znesek denarne socialne pomoči, izplačan skladno z odločbo z dne 10. 2. 2016, in ker toženka z izplačilom ni bila v zamudi, tožniku tudi ne gredo zamudne obresti.