ZZ člen 36, 36/1.. ZSV člen 56, 56/1, 56/1-1, 69, 69/1, 69/2.
neizbran kandidat - izbirni postopek - sodno varstvo - javni zavod - direktor - izobrazba
Na podlagi podatkov življenjepisa izbrane kandidatke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izbrana kandidatka v letu 1998 z diplomo visoke šole za socialno delo pridobila visoko strokovno izobrazbo, ki je bila za zasedbo prostega delovnega mesta ustrezna glede na 1. alinejo prvega odstavka 56. člena ZSV v zvezi z 69. členom ZSV. S tem je izpolnila pogoje zahtevane strokovne izobrazbe. Izbrana kandidatka je po pridobljeni diplomi opravila pripravništvo (od 30. 6. 1998 do 30. 3. 1999), pri toženi stranki je bila kot diplomirana socialna delavka zaposlena tudi od 13. 3. 2000 do 19. 12. 2004 (ko je hkrati opravljala delo socialne delavke in vodje službe za pomoč na domu), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je izbrana kandidatka s temi delovnimi izkušnjami izpolnila zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj.
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj za vse kandidatke ugotavljala iz njihovih življenjepisov, čeprav bi morala od njih dodatno zahtevati predložitev ustreznih dokazil o izpolnjevanju tega razpisnega pogoja. S tem je kršila postopek za izvedbo razpisa, vendar pa ta kršitev ni bistveno vplivala na odločitev o izbiri. Ugotovljeno je namreč bilo, da je izbrana kandidatka v svojem življenjepisu navajala točne podatke o pridobljenih delovnih izkušnjah.
Dokaz, ki ga tožena stranka navaja v predlogu za obnovo postopka, je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, saj je bila vmesna sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča izdana dne 19. 3. 2015, časopisni članek, iz katerega izhaja izjava tožnika v zvezi z nezgodo pri delu, pa je bil objavljen 13. 9. 2016. Izjava tožnika, tudi če bi bila dejansko taka, kot je bilo objavljeno v spornem časopisnem članku, ne more predstavljati novega dejstva ali novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v pravnomočno zaključenem postopku, saj v času izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje še ni obstajala. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog za obnovo postopka.
zahteva za sodno varstvo - ustavitev postopka - dokazno breme - hramba
Breme dokazovanja, da je zavezanka poskrbela za ustrezno hranjenje podatkov, da bi lahko v vsakem trenutku zadostila zahtevam inšpekcijskega nadzora, je na storilki. Že okoliščina, ko naj bi do okvare računalnika prišlo šele v letu 2014, kaže, da ravnanje zavezanke za davek vse do tedaj ni bilo ustrezno, oziroma je bilo najmanj malomarno, glede na to, da ni poskrbela za ustrezno hrambo podatkov, ki bi jih morala redno arhivirati v primerni obliki, kar zavezancu nalaga Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih kot tudi Uredba o varstvu dokumentarnega gradiva in arhivskega gradiva.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote pa sodišče prve stopnje ni opravilo.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - zamuda
Ali je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zneska 17,99 EUR za obdobje od 21. 1. 2016 do 19. 2. 2016, je odvisno od tega, ali je tožena stranka z izplačilom bila v zamudi. Ker je tožniku bila nova višina denarne socialne pomoči priznana šele z odločbo z dne 10. 2. 2016 in je prvo izplačilo po tej odločbi bilo 19. 2. 2016, tožena stranka ni bila v zamudi, saj je pravica nastala šele z izdajo nove odločbe. Tožniku je bil tako novi, višji znesek denarne socialne pomoči, izplačan skladno z odločbo z dne 10. 2. 2016, in ker toženka z izplačilom ni bila v zamudi, tožniku tudi ne gredo zamudne obresti.
odpravnina - upokojitev - odpoved pravici - odpravnina ob upokojitvi
Tožnik se s podpisom sporne listine ni odpovedal pravici do izplačila odpravnine. S podpisom dokumenta, ki je naslovljen kot začasno zadržanje obračuna in izplačila odpravnine ob upokojitvi, je soglašal le, da mu tožena stranka odpravnine ne bo obračunala in izplačala v letu upokojitve.
Pri tožnici zdravljenje v smislu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 še ni zaključeno. Na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda je ocenjeno, da bi bila tožnica s somatskega vidika za delo administratorke, ki ga je nazadnje opravljala, zmožna. Zato tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - šikana
Ravnanja tožene stranke, ki so bila v tem sporu predmet presoje v smislu določb, ki se nanašajo na mobbing, so bila po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje izključno ravnanja delodajalca oziroma ravnanja, ki pomenijo po svoji vsebini dopustno organiziranje delovnega procesa, tako glede izrabe in odobritve letnega dopusta, kot tudi upoštevanja omejitev ter organiziranja tožnikovega dela v enoti, kjer bi lahko delal ne glede na svoje omejitve. Zaradi navedenega niso utemeljene pritožbene navedbe, s katerimi želi tožnik izpostaviti, da je nadrejena ravnala z namenom šikaniranja tožnika.
sprememba invalidnosti - nove pravice iz invalidskega zavarovanja
Novo pravico iz invalidskega zavarovanja na podlagi sprememb v invalidnosti je mogoče priznati šele od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe in ne z datumom novo ugotovljene invalidnosti
kaznivo dejanje tatvine - vrednost odtujenih predmetov - način ugotavljanja vrednosti
Pritožba nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje kako drugače ugotavljati vrednosti mobilnih telefonskih aparatov kot tako, da jih je povzelo iz navedb oškodovank, in prav tako ne, ko trdi, da bi bilo potrebno obdolženki očitano kaznivo dejanje tatvine pravno opredeliti po drugem odstavku 204. člena KZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Sodišče mora pri presoji zakonitosti odpovedi izhajati predvsem iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje delodajalec. V obravnavanem primeru je to organizacijski razlog, zato pri njegovi presoji ni relevantno, kaj je bil vzrok zanj, ali je bil vzrok na primer v upadu prodaje. Prav tako ni v presoji sodišča, ali je reorganizacija potrebna oziroma smotrna. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo razloge za ugotovitev, da reorganizacija ni bila le formalna, pač pa tudi dejanska. Zato je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC0004790
ZD člen 173, 173/3. ZPP člen 352.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče sicer lahko v zapuščinskem postopku izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje, vendar je to izjemo treba razlagati restriktivno. V primeru nepravočasne pritožbe mora v skladu z ustaljeno sodno prakso pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo.
starostna pokojnina - višina - informativni izračun - poseg v pričakovane pravice
V prvem odstavku 37. člena ZPIZ-2 je določeno, da je odstotek za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe za moškega 26 %, za vsako nadaljnje leto pa v višini 1,25 %. Če pokojninska doba ne znaša 1 leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, znaša odmerni odstotek 0,63 % (peti odstavek 37. člena ZPIZ-2). Za pokojninsko dobo 24 let je toženec starostno pokojnino tožniku odmeril v višini 37,25 %, za preostalo dobo 9-ih mesecev in 2-eh dni pa dodatno 0,63 % pokojninske osnove. Tako je za dopolnjeno pokojninsko dobo 24 let, 9 mesecev in 2-eh dni, odmerni odstotek znašal 37,88 %. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil odmerni odstotek v tožnikovem primeru določen pravilno in zakonito.
Ker tožnik ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 do 31. 12. 2012, niti ni izkazano, da bi na ta dan imel kateregakoli od statusov določenih v 394. členu ZPIZ-2, za odmero pokojnine, ki je bila ugotovljena v informativnem izračunu v višini 54 % na podlagi ZPIZ-1, ni nobene podlage.
nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja - dokončna odločba - izredno pravno sredstvo - invalid III. kategorije invalidnosti - neprava obnova postopka
Zgolj zaradi pridobitve novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni dopustno ustavljati izplačevanja pravnomočno priznanih invalidskih dajatev vse dotlej, dokler novo priznane vsebinske pravice na podlagi preostale delazmožnosti niso realizirane. Ustavitev izplačevanja je načeloma dopustna le ob sočasnem priznanju in odmeri nove denarne dajatve.
Razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe ob uporabi izrednega pravnega sredstva iz 183. člena ZPIZ-2 glede na 3. odstavek 183. člena ZPIZ-2 učinkuje le od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti. To pomeni, da za nazaj, torej za čas pred prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi oziroma po izdaji odločbe, odločba izdana na temelju neprave obnove postopka ne more učinkovati. Razveljavitev lahko učinkuje samo ex tunc, torej samo za naprej in se pravne posledice, ki so iz razveljavljene odločbe že nastale, ne morejo odpraviti. Enak učinek, torej samo za naprej, je v 3. odstavku 183. člena ZPIZ-2 določen tudi za spremembo dokončne odločbe.
regresni zahtevek - nezavarovano vozilo - uporaba vozila - lastnik vozila
Voznik vozila je dolžan plačati zavarovalnici znesek izplačane odškodnine za škodo, nastalo pri uporabi vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila.
ZGD-1 člen 290.. ZDR člen 72.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 94, 94/3, 200, 200/3.
direktor - pogodba o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodno varstvo
Managerska pogodba, ki je bila sklenjena med strankama, je po vsebini predstavljala tudi pogodbo o zaposlitvi. Managerska pogodba je namreč uredila dvojni položaj tožnika, njegov statusnopravni položaj glavnega izvršnega direktorja tožene stranke in s tem organa družbe na podlagi 290. člena ZGD-1 in njegov delovnopravni položaj delavca na podlagi 72. člena takrat veljavnega ZDR. Iz osnovnih določil managerske pogodbe izhaja, da se s to pogodbo urejajo tudi delovnopravni elementi razmerja, iz predmeta pogodbe (in ne le iz uvodnih ugotovitev pogodbenih strank) pa izhaja, da ima tožnik sklenjeno delovno razmerja za nedoločen čas, za čas trajanja te pogodbe pa se delovno razmerje ureja po določbah zakona, te pogodbe in kolektivne pogodbe. Za pravilno rešitev tega spora je torej ključna ugotovitev, da ima managerska pogodba dvojno pravno naravo, statusnopravno in delovnopravno. Statusnopravni del pogodbe se nanaša na tožnikovo funkcijo glavnega izvršnega direktorja tožene stranke in je tudi vezan na čas trajanja te funkcije, delovnopravni del pa se nanaša na delovno razmerje tožnika, ki časovno ni omejeno. Sodišče prve stopnje je torej managersko pogodbo pravilno presojalo kot pogodbo o zaposlitvi in s tem kot podlago za obstoj delovnega razmerja (za nedoločen čas), pri tem pa je tudi pravilno štelo, da je s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati prej veljavna pogodba o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je razlog nesposobnosti podan, saj tožnik zaradi prenehanja funkcije glavnega izvršnega direktorja tožene stranke ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje tega dela in zato ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
Vsak starš se mora namreč za svojega otroka truditi in ga preživljati, tega pa obdolženi ni storil, njegov izgovor, da je imel druge stroške in je moral plačevati obrok kredita, pa ga nikakor ne odvezujejo plačila preživnine, ki mora biti na prvem mestu.
Regulacijske začasne odredbe je v skladu s stališčem Ustavnega sodišča RS št. Up 275/1997 z dne 16. 7. 1998 potrebnoi razlagati omejevalno, pri čemer mora biti tehtanje razlogov presojano strogo. Začasna odredba pa se v takšnem primeru izda pod pogojem, da je le-ta upravičena z vidika verjetnosti uspeha tožbe.
Pri odločanju o ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi sodišče ne presoja postavljenega tožbenega zahtevka, temveč zgolj upravičenost izdaje začasne odredbe z vidika uspeha tožbe, pri čemer je verjetnost podana takrat, ko je razlogov v prid določenega zaključka več od tistih, ki kažejo nasprotno.
zahteva za izločitev izvedenca - sklep o izločitvi
Sodišče je predlog za izločitev neutemeljeno zavrglo, saj bi moralo o (prvotnem) predlogu vsebinsko odločiti s sklepom, pri tem pa upoštevati pravočasno podan razlog za izločitev in pravočasne trditve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023542
ZKP 371, 371/1, 371/1-11. ZOPOKD6, 6/1.
goljufiv namen - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - odvzem premoženjske koristi - stečaj
Obrazložitev sodbe ne potrjuje pritožbene trditve, da sodba o goljufivem ravnanju obdolženca tako ob sklenitvi kot v času izvajanja kupoprodajne pogodbe nima razlogov.