DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000460
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - subjektivni rok za zastaranje
Tožeča stranka je zoper toženca, ki je bil pri njej zaposlen kot vodja komerciale, vložila tožbo za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji izvirala iz pogodbe o komisijski prodaji službenega vozila, sklenjene med tožečo stranko in drugo družbo, ki jo je za tožečo stranko brez pooblastila podpisal toženec. Vrednost vozila (ki ga je kasneje odkupil toženec kot fizična oseba) ni bila njegova tržna vrednost, temveč le vrednost v višini zadnjega obroka leasinga, ki ga je tožeča stranka plačala leasingodajalcu. Tožeča stranka je preko svojega direktorja izvedela za toženca kot povzročitelja škode in za škodo pred julijem 2011, zato je tožbo (ki je bila vložena 24. 7. 2014) vložila po preteku subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 352. člena OZ.
nasilje v družini - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje ukrepa - veljavnost ukrepa
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja
Ugotovljeno je nasprotje med izvedenskim mnenjem in izpovedbo lečeče psihiatrinje. Tožnik pri tem utemeljeno opozarja, da bi v takih primerih bilo potrebno najprej zaslišati lečečo zdravnico ter šele nato pridobiti izvedensko mnenje sodnega izvedenca, saj bi sodni izvedenec pri podaji mnenja lahko upošteval tudi izpovedbo lečeče zdravnice. Iz ustno podanega mnenja sodnega izvedenca namreč izhaja, da je upošteval le izvide, s tem da v njih podrobnejše tožnikovo zdravstveno stanje ni bilo opisano. Ker drugega zapisa v izvidih ni bilo, izvedenec naj ne bi imel objektivne podlage za drugačen zaključek, kot ga je v sporni zadevi podal. V tem primeru gre za pomanjkljivo izvedensko mnenje, kajti izvedenec se ni opredelil do dodatne obrazložitve, ki jo je podala lečeča psihiatrinja. Tožnik je zaradi razjasnitve dejanskega stanja predlagal izvedbo dokazov, ki pa jih sodišče prve stopnje ni izvedlo niti ni navedlo razlogov za takšno odločitev. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku zaradi nezakonitega postopanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
starostna pokojnina - pokojninska doba - izpolnjevanje pogojev
Zavzeto je stališče, da so delavci policije vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj za njih ni urejeno zavarovanje na drugi podlagi, in da imajo status zavarovanca, opredeljen v 45. točki 7. člena ZPIZ-2. Prav tako imajo pravico do starostne pokojnine, definirano v 36. točki 7. člena istega zakona, kot pokojninski prejemek brez odbitka, ki jim pripada ob dopolnitvi predpisane starosti in izpolnitvi predpisane pokojninske dobe. Poudarjeno je, da zakon ne izključuje nobene skupine glede izplačevanja 20 % zneska starostne pokojnine, niti ne ločuje med starostno pokojnino, priznano po splošnih ali posebnih predpisih. Po zavzetem materialno pravnem stališču v dosedanji sodni praksi se je 3. odstavek 38. člena ZPIZ-2 nanašal na starostno pokojnino po vseh predpisih, torej tudi tistih, ki urejajo pridobitev pravice po posebnih predpisih. Tožena stranka drugačne interpretacije seveda ne more uspešno zatrjevati niti s sklicevanjem na 39.a člen ZPIZ-2B1, saj je novelirana ureditev uveljavljena šele s 1. 1. 2016 in za predmetno zadevo ni uporabljiva.
nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja - dokončna odločba - izredno pravno sredstvo - invalid III. kategorije invalidnosti - neprava obnova postopka
Zgolj zaradi pridobitve novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni dopustno ustavljati izplačevanja pravnomočno priznanih invalidskih dajatev vse dotlej, dokler novo priznane vsebinske pravice na podlagi preostale delazmožnosti niso realizirane. Ustavitev izplačevanja je načeloma dopustna le ob sočasnem priznanju in odmeri nove denarne dajatve.
Razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe ob uporabi izrednega pravnega sredstva iz 183. člena ZPIZ-2 glede na 3. odstavek 183. člena ZPIZ-2 učinkuje le od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti. To pomeni, da za nazaj, torej za čas pred prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi oziroma po izdaji odločbe, odločba izdana na temelju neprave obnove postopka ne more učinkovati. Razveljavitev lahko učinkuje samo ex tunc, torej samo za naprej in se pravne posledice, ki so iz razveljavljene odločbe že nastale, ne morejo odpraviti. Enak učinek, torej samo za naprej, je v 3. odstavku 183. člena ZPIZ-2 določen tudi za spremembo dokončne odločbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - sodna razveza - denarno povračilo
Tožnik je 13. 10. 2015 obvestil delodajalca, da je zaključil z bolniškim staležem z dnem 10. 10. 2015 in da je sedaj na voljo za delo, zato tožnik od 13. 10. 2015 dalje ni bil neupravičeno odsoten z delovnega mesta, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved delodajalca po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote pa sodišče prve stopnje ni opravilo.
vdovska pokojnina - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravico do vdovske pokojnine vdova ali vdovec lahko pridobi le, če so izpolnjeni pogoji tako na strani vdove oziroma vdovca, kakor tudi umrlega. Če na strani enega, bodisi na strani vdove oziroma vdovca ali na strani umrlega, pogoji določeni v ZPIZ-2 niso izpolnjeni, pravice do vdovske pokojnine vdova oziroma vdovec ne more pridobiti. Tožničin pokojni mož na podlagi 5 let pokojninske dobe ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena oziroma 29. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine, niti pogojev iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Ker na strani pokojnega zavarovanca niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 52. člena ZPIZ-2, tožnici ni mogoče priznati pravice do vdovske pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo in zmanjšala število delavcev za dve delavki "in pol", pri čemer so bile tožničine naloge porazdeljene med ostale delavce. Tožničino delovno mesto referent za podporo zastopnikom je tožena stranka kasneje tudi ukinila s pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je tožena stranka tožnici utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPIZ-2 člen 429, 429/4.. ZPIZ-1 člen 455, 455/3, 455/3-2.. ZPIZ člen 254, 254/1, 254/2.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - gostota zavarovalne dobe
Tožnik bi pridobil pravico do starostne pokojnine le pod pogojem, da bi v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe ali pa, da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992, kot doba prebita v Sloveniji. Tožnik ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe, prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Dokaz, ki ga tožena stranka navaja v predlogu za obnovo postopka, je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, saj je bila vmesna sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča izdana dne 19. 3. 2015, časopisni članek, iz katerega izhaja izjava tožnika v zvezi z nezgodo pri delu, pa je bil objavljen 13. 9. 2016. Izjava tožnika, tudi če bi bila dejansko taka, kot je bilo objavljeno v spornem časopisnem članku, ne more predstavljati novega dejstva ali novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v pravnomočno zaključenem postopku, saj v času izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje še ni obstajala. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog za obnovo postopka.
obnova postopka - zavrženje predloga - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nov dokaz
Po 2. odstavku 395. člena ZPP se sme zaradi okoliščin, med drugim tudi 10. točke 394. člena ZPP, obnova postopka dovoliti samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo. Ker tožnik spornega dokaza ni mogel uveljavljati do pravnomočno končanega postopka, je obnovitveni razlog dovoljen, zato bi sodišče prve stopnje o predlogu moralo odločiti po vsebini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000498
URS člen 22, 23.. ZDR člen 6a.. ZPP člen 4, 286b, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.. KZ-1 člen 197, 197/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v svojih razlogih nima navedeno, kateri dokazi so bili izvedeni, kateri dokazi so bili zavrnjeni in razloga za njihovo zavrnitev. Sodišče prve stopnje svoje odločitve, da se neizvedene dokaze zavrne, ni obrazložilo niti na naroku za glavno obravnavo. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagata stranki. Če sodišče razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Vendar mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z navedenimi zahtevami. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ob ugotovitvi, da je tožnica spornega dne kadila na območju toženke, kjer je to prepovedano, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica kršila 1. čl. Pravilnika o prepovedi kajenja v vseh zaprtih in odprtih prostorih, s čimer je storila hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti po 12. tč. 4. čl. Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, za katero ji je bila na podlagi 4. odst. 12. čl. tega pravilnika izrečena disciplinska sankcija denarne kazni v višini 15 % akontacije mesečne plače, ustvarjene v mesecu kršitve, za dobo treh mesecev.
starostna pokojnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz predhodne pisne informacije ZPIZ Slovenije o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, ki je upošteval znižanje starostne meje zaradi skrbi za otroke, izhaja, da bo tožnica pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnila 23. 11. 2019, ko bo dopolnila starost 58 let, 8 mesecev, 0 dni ter 40 let, 3 mesece in 23 dni pokojninske dobe. To pomeni, da je tožnici v času podaje odpovedi do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe, tožena stranka pa ni pridobila njenega soglasja za odpoved. Ker tožena stranka ni upoštevala tožničinega varstva pred odpovedjo, je izpodbijana odpoved nezakonita.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZJU člen 156, 158, 158/2, 158/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev delovnega mesta je organizacijski razlog, zaradi katerega javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZJU lahko preneha delovno razmerje. Na podlagi te določbe javnemu uslužbencu lahko preneha delovno razmerje, ali pa je premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov (poslovni razlog).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi med drugim očitala, da je 1. 10. 2015 sodelavko večkrat porinila v steno, vpila, naj ji vrne dokument ter ji ga nato poskušala s silo odvzeti iz žepa. Pri tem jo je popraskala po roki, tako da je sodelavka poiskala zdravniško pomoč. Tožnica je z svojim ravnanjem nedovoljeno posegla v osebno integriteto sodelavke. S tem je huje kršila 9. in 12. člen pogodbe o zaposlitvi ter določbi 35. in 37. člena ZDR-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - rok za podajo odpovedi - zagovor - vročanje vabila na zagovor
Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 delodajalcu nalaga, da poskrbi, da se delavec v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko in pravočasno seznani z očitanimi kršitvami ter z datumom, uro in krajem predvidenega zagovora. Dokazno breme, da je delodajalec delavcu zagovor omogočil in v okviru tega tudi, da je delavca dejansko in pravočasno seznanil s kršitvami ter ga povabil na zagovor, je na delodajalcu (drugi odstavek 84. člena ZDR-1). Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v konkretnem primeru poskrbela, da je tožnik prejel obvestilo (o kršitvah) in vabilo na zagovor. Tožnika 8. 1. 2015, ko je vročevalec pisanje zataknil za vrata njegovega stanovanja, ni bilo doma, zato se na zvonec ni odzval in posledično ni vedel, da se mu poskuša vročiti pisanje tožene stranke. Tožena stranka tako ni s stopnjo prepričanja, ki se zahteva za meritorno odločanje, dokazala, da je tožnika 8. 1. 2015 dejansko seznanila z očitanimi kršitvami in ga povabila na zagovor. Ker tožnik ob poskusu vročitve stanovanjskih vrat ni odprl, saj ga ni bilo doma, tožena stranka pisanja ne bi smela pustiti zataknjenega za vrata, saj na ta način ni mogla poskrbeti, da bi se tožnik dejansko in pravočasno s pisanjem seznanil, zlasti ker živi v večstanovanjski stavbi, v kateri ima vsakdo dostop do vrat njegovega stanovanja. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožena stranka ni kršila pravice do zagovora tožnika in da izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - šikana
Ravnanja tožene stranke, ki so bila v tem sporu predmet presoje v smislu določb, ki se nanašajo na mobbing, so bila po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje izključno ravnanja delodajalca oziroma ravnanja, ki pomenijo po svoji vsebini dopustno organiziranje delovnega procesa, tako glede izrabe in odobritve letnega dopusta, kot tudi upoštevanja omejitev ter organiziranja tožnikovega dela v enoti, kjer bi lahko delal ne glede na svoje omejitve. Zaradi navedenega niso utemeljene pritožbene navedbe, s katerimi želi tožnik izpostaviti, da je nadrejena ravnala z namenom šikaniranja tožnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku, mora kot delodajalec dokazati, da je pri njej nastal poslovni razlog, zaradi katerega je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi.