URS člen 22.. ZPP člen 140, 140/1, 140/2, 140/3, 141, 142, 143.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - vročitev sodnih pisanj - fikcija vročitve - odsotnost pravdne stranke - daljša odsotnost
Ker je bil toženec odsoten za daljši čas, in sicer se je nahajal v tujini, niti fiktivna vročitev tožbe niti vročitev vabila družinskemu članu ni bila pravilna. Tožencu je bil zato onemogočeno, da uresniči svojo pravico do izjave v postopku.
zahteva za izločitev izvedenca - sklep o izločitvi
Sodišče je predlog za izločitev neutemeljeno zavrglo, saj bi moralo o (prvotnem) predlogu vsebinsko odločiti s sklepom, pri tem pa upoštevati pravočasno podan razlog za izločitev in pravočasne trditve.
plačilo razlike plače - letni dopust - nadomestilo plače - delovna uspešnost - zavarovalni zastopnik - provizijski sistem - pravilnik - ustavnost in zakonitost - pravica do sodnega varstva
Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo o tem, ali sta pravilnika toženke, na podlagi katerih je bila tožniku obračunana plača iz delovne uspešnosti, zakonita in ustavna, ampak je odločilo, da v ureditev delovne uspešnosti v pravilnikih ne more poseči, ker je zatrjevano neskladnost splošnih aktov s hierarhično višjimi akti mogoče uveljavljati in presojati le v kolektivnem delovnem sporu. Pravilno se sklicuje na odločitev pritožbenega sodišča v podobnem primeru, da sodišče lahko v individualnem delovnem sporu odloča o zakonitosti posameznega splošnega akta delodajalca, pri tem pa odločitev velja le v tem sporu. V kolikor ne bi bila podana takšna dolžnost prvostopnega sodišča, bi bila tožniku odvzeta pravica do sodnega varstva, ker sam ne more sprožiti kolektivnega delovnega spora.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 258.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nevestno delo v službi - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica v nasprotju s pravilnikom podpisala spričevalo kot razrednik, čeprav to ni bila, kljub temu, da je pred tem prejela e-mail ravnatelja, iz katerega izhaja, da sicer ima funkcijo namestnika razrednika, vendar pa to ne pomeni, da bi lahko podpisovala spričevala, na kar so bili opozorjeni tudi vsi razredniki. Tožnica torej ni smela podpisati spričevala, saj za to ni bila upravičena. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bilo potrebno izpolniti novo spričevalo, ki ga je podpisala razredničarka, prav zaradi nepravilnega ravnanja tožene stranke, ki ni upoštevala navodil za opravljanje svojega dela. Glede ocene teže kršitve pritožbeno sodišče ugotavlja, da po vsebini ne gre za kršitve, ki bi utemeljevale izrek pisnega opomina, kot je to razlogovalo sodišče prve stopnje, temveč da gre za težje neupoštevanje navodil, glede katerih je bila tožnica že predhodno opozorjena, vendar tega opozorila ni upoštevala.
Pri tožnici zdravljenje v smislu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 še ni zaključeno. Na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda je ocenjeno, da bi bila tožnica s somatskega vidika za delo administratorke, ki ga je nazadnje opravljala, zmožna. Zato tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - sodna razveza - denarno povračilo
Tožnik je 13. 10. 2015 obvestil delodajalca, da je zaključil z bolniškim staležem z dnem 10. 10. 2015 in da je sedaj na voljo za delo, zato tožnik od 13. 10. 2015 dalje ni bil neupravičeno odsoten z delovnega mesta, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved delodajalca po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Nadzorni svet tožene stranke je dne 14. 12. 2015 prejel sklep, da se tožnik z dnem 14. 12. 2015, na osnovi 4. alineje 15. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 8. 2015, razreši z delovnega mesta predsednika uprave družbe (prvi odstavek). Drugi odstavek navedenega člena pa izrecno določa, da z dnem 14. 12. 2015 preneha delavcu tudi delovno razmerje v družbi. Tožena stranka je tožniku 19. 12. 2005 podala tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je navedla, da delovno razmerje pri toženi stranki delavcu preneha z iztekom zadnjega dne 15-dnevnega odpovednega roka. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da v kolikor delovnega razmerja ni več (ker je bila na primer delavcu vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki učinkuje takoj, ali je potekel odpovedni rok pri redni odpovedi), je nova odpoved nična, ker nima pravne podlage. Kot je izpovedal sam tožnik je sklep nadzornega sveta prejel 22. 12. 2015, pri čemer ga ni izpodbijal, tožbo zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je vložil 28. 1. 2016. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo na ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje te odpovedi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC0004790
ZD člen 173, 173/3. ZPP člen 352.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče sicer lahko v zapuščinskem postopku izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje, vendar je to izjemo treba razlagati restriktivno. V primeru nepravočasne pritožbe mora v skladu z ustaljeno sodno prakso pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo.
rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - zavrženje pritožbe - sodne počitnice - štetje rokov - procesni rok
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje je bila vročena toženi stranki dne 15. 7. 2016, njena, z navadno pošto poslana pritožba z datumom 30. 8. 2016, pa je prispela na sodišče prve stopnje dne 31. 8. 2016. Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena v času, ko so že nastopile sodne počitnice. V skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15-dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2016. Rok za pritožbo se je iztekel v torek 30. 8. 2016. Sodišče prve stopnje je z navadno pošto poslano pošiljko s pritožbo prejelo šele v sredo 31. 8. 2016, zato je bilo treba pritožbo zavreči kot prepozno (prvi odstavek 343. člena v povezavi s 352. členom ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Sodišče mora pri presoji zakonitosti odpovedi izhajati predvsem iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje delodajalec. V obravnavanem primeru je to organizacijski razlog, zato pri njegovi presoji ni relevantno, kaj je bil vzrok zanj, ali je bil vzrok na primer v upadu prodaje. Prav tako ni v presoji sodišča, ali je reorganizacija potrebna oziroma smotrna. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo razloge za ugotovitev, da reorganizacija ni bila le formalna, pač pa tudi dejanska. Zato je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9/3. ZZZDR člen 106.
stiki – obseg stikov – korist otroka – enakopravnost staršev pri izvajanju stikov
Ohranjanje minimalnega obsega stikov bi sčasoma vodilo v poslabšanje odnosa med tožencem in dečkoma ter v njihovo odtujitev. To nedvomno ni v korist otrok. Pritožbeno sodišče v ugotovitvah sodišča prve stopnje namreč ne najde prav ničesar, kar bi kazalo na to, da dečkoma redni stiki z očetom ne bi bili v korist. Tudi ne najde ničesar, kar bi terjalo, da stiki potekajo v prisotnosti tožnice in (vselej) na njenem domu oziroma domu dečkov.
V sodni praksi ni običajno, da stiki potekajo na domu tistega od staršev, ki so mu otroci dodeljeni v vzgojo in varstvo. Po drugi strani je višje sodišče že večkrat poudarilo, da mora biti nesporna enakopravnost obeh staršev v odnosu do otrok izkazana tudi pri izvajanju stikov, zato naj praviloma otrokovi stiki oba starša obremenjujejo približno enako. Tudi ob upoštevanju tega izhodišča ni razloga za odločitev, da naj toženec vselej pride na stik na dom matere (in dečkov). V dosedanjih ugotovitvah, poleg tega ni najti nobenega razloga, ki bi nasprotoval stikom dečkov z očetom na očetovi kmetiji.
ZGD-1 člen 290.. ZDR člen 72.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 94, 94/3, 200, 200/3.
direktor - pogodba o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodno varstvo
Managerska pogodba, ki je bila sklenjena med strankama, je po vsebini predstavljala tudi pogodbo o zaposlitvi. Managerska pogodba je namreč uredila dvojni položaj tožnika, njegov statusnopravni položaj glavnega izvršnega direktorja tožene stranke in s tem organa družbe na podlagi 290. člena ZGD-1 in njegov delovnopravni položaj delavca na podlagi 72. člena takrat veljavnega ZDR. Iz osnovnih določil managerske pogodbe izhaja, da se s to pogodbo urejajo tudi delovnopravni elementi razmerja, iz predmeta pogodbe (in ne le iz uvodnih ugotovitev pogodbenih strank) pa izhaja, da ima tožnik sklenjeno delovno razmerja za nedoločen čas, za čas trajanja te pogodbe pa se delovno razmerje ureja po določbah zakona, te pogodbe in kolektivne pogodbe. Za pravilno rešitev tega spora je torej ključna ugotovitev, da ima managerska pogodba dvojno pravno naravo, statusnopravno in delovnopravno. Statusnopravni del pogodbe se nanaša na tožnikovo funkcijo glavnega izvršnega direktorja tožene stranke in je tudi vezan na čas trajanja te funkcije, delovnopravni del pa se nanaša na delovno razmerje tožnika, ki časovno ni omejeno. Sodišče prve stopnje je torej managersko pogodbo pravilno presojalo kot pogodbo o zaposlitvi in s tem kot podlago za obstoj delovnega razmerja (za nedoločen čas), pri tem pa je tudi pravilno štelo, da je s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati prej veljavna pogodba o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je razlog nesposobnosti podan, saj tožnik zaradi prenehanja funkcije glavnega izvršnega direktorja tožene stranke ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje tega dela in zato ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
Otroškega dodatka glede na naravo in namen tega prejemka ni dopustno avtomatično odštevati od otrokovih potreb ali ga prištevati k roditeljevim dohodkom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi med drugim očitala, da je 1. 10. 2015 sodelavko večkrat porinila v steno, vpila, naj ji vrne dokument ter ji ga nato poskušala s silo odvzeti iz žepa. Pri tem jo je popraskala po roki, tako da je sodelavka poiskala zdravniško pomoč. Tožnica je z svojim ravnanjem nedovoljeno posegla v osebno integriteto sodelavke. S tem je huje kršila 9. in 12. člen pogodbe o zaposlitvi ter določbi 35. in 37. člena ZDR-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Dokaz, ki ga tožena stranka navaja v predlogu za obnovo postopka, je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, saj je bila vmesna sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča izdana dne 19. 3. 2015, časopisni članek, iz katerega izhaja izjava tožnika v zvezi z nezgodo pri delu, pa je bil objavljen 13. 9. 2016. Izjava tožnika, tudi če bi bila dejansko taka, kot je bilo objavljeno v spornem časopisnem članku, ne more predstavljati novega dejstva ali novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v pravnomočno zaključenem postopku, saj v času izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje še ni obstajala. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog za obnovo postopka.
vdovska pokojnina - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravico do vdovske pokojnine vdova ali vdovec lahko pridobi le, če so izpolnjeni pogoji tako na strani vdove oziroma vdovca, kakor tudi umrlega. Če na strani enega, bodisi na strani vdove oziroma vdovca ali na strani umrlega, pogoji določeni v ZPIZ-2 niso izpolnjeni, pravice do vdovske pokojnine vdova oziroma vdovec ne more pridobiti. Tožničin pokojni mož na podlagi 5 let pokojninske dobe ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena oziroma 29. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine, niti pogojev iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Ker na strani pokojnega zavarovanca niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 52. člena ZPIZ-2, tožnici ni mogoče priznati pravice do vdovske pokojnine.
V skladu s četrtim odstavkom 14. člena Zakona o odvetniški tarifi praviloma velja, da predčasni zaključek postopka ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, če zakon ne določa drugače. Za primer, ko se je postopek začel kot nepravdni postopek in se je po pravnomočnosti sklepa o njegovi ustavitvi nadaljeval kot pravdni postopek, odvetnica prve toženke, odvetnik drugega do vključno šestega toženca ter odvetnica sedmega in osmega toženca pa so že v nepravdnem postopku odgovorili na predlog in se udeležili naroka, zakon ne določa drugače.
ločitvena pravica – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – osebni stečaj – predmeti izvzeti iz izvršbe – položaj in pristojnosti upravitelja – navodila sodišča upravitelju – sestava sodišča – predodelitev zadeve drugemu sodniku
Premičnine v lasti dolžnika, ki so predmet ločitvene pravice, spadajo v posebno stečajno maso, čeprav niso popisane v otvoritvenem poročilu.
Po določilu ZFPPIPP se premoženje, ki spada v posebno stečajno maso in je predmet samo ene ločitvene pravice ter ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, razdeli ločitvenemu upniku, če privoli, da prevzame to premoženje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0087228
ZPP člen 212. OZ člen 921, 946.
dokazna pravila - začetek učinkovanja zavarovanja - informativni dokaz - vezanost sodišča na trditveno podlago spora – vinkulacija – odstop od zavarovalne pogodbe – zavrnitev dokaznega predloga
Slovensko procesno pravo ne pozna dokaznih pravil.
Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaza pravilno obrazložilo (še) s tem, da tožeča stranka ni konkretno (časovno) opredelila, kaj bi zaslišanje priče doprineslo k razjasnitvi dejanskega stanja glede zatrjevanih zahtev toženke o vinkuliranju police v spornem obdobju, saj bi šlo za informativni dokaz, ki ni dovoljen.
povrnitev nepremoženjske škode – temelj odškodninske odgovornosti – minimalno trčenje dveh vozil – vzročna zveza
Sodna praksa je v podobnih škodnih primerih, kjer so bile zatrjevane nihanje poškodbe vratne hrbtenice lažje stopnje pri minimalnih trčenjih vozil, zavzela stališče, da najprej izvedenec cestnoprometne stroke izračuna sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca.