Celo če bi se uporabljali 15. člen in naslednji ZPreZP-1 za verižni pobot št. 136/13, pa ni nobene opore v zakonskem besedilu, da bi ta učinkoval šele z izstavitvijo poročila o rezultatih (19. člen ZPreZP-1). Namen poročila o rezultatih je očitno zgolj to, da se ustvari listina, na temelju katere je mogoče opraviti knjiženje v poslovnih knjigah (tretji odstavek 19. člena ZPreZP-1). Končno ZPreZP-1 ničesar ne določa glede trenutka učinkovanja verižnega pobota. Veljati morajo torej splošna pravila, da je pogodba sklenjena, in da nastanejo na njenem temelju obveznosti po splošnih pravilih OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068459
OZ člen 174, 174/2, 175, 195. ZPP člen 2.
zastaranje – zastaranje odškodninskega zahtevka – začetek teka zastaralnega roka – pretrganje zastaranja – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – premoženjska škoda – premoženjska škoda v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – škoda zaradi nižjega dohodka – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – renta – sprememba prisojene odškodnine – prekoračitev tožbenega zahtevka
Pri škodi zaradi izgube na dohodku, ki je tožniku nastala v času bolniškega dopusta in škodi, ki mu je nastala v času po invalidski upokojitvi (pri čemer je bilo glede na utrpele poškodbe že v začetku zdravljenja gotovo, da bo nastala), za isto obliko (vrsto) škode.
Skladno s sodno prakso je sicer omejevanje prejemanja rente na določen datum nesorazmerno glede na oškodovančevo pravico do povračila izgubljenega zaslužka, saj taka presoja ne upošteva morebitnih sprememb dejanskega stanja in pokojninske zakonodaje, vendar pa je sodišče prve stopnje ob tem spregledalo, da je šlo v primerih, na katere se sklicuje, za omejitev na podlagi ugovora tožencev. V tej zadevi pa je omejitev v zahtevek postavil tožnik in jo je zato sodišče prve stopnje dolžno upoštevati, saj je na zahtevek vezano.
URS člen 14, 14/2, 33, 155. ZAgrS člen 48, 49, 50, 51, 51/2, 52, 53, 58. ZPVAS člen 8.
agrarna skupnost – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarnih skupnostih – uporaba zakona – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – določitev dediča – članstvo v agrarni skupnosti
Glede na to, da so bili podani razlogi za celovito prenovo ureditve dedovanja premoženja v agrarnih skupnostih in da je ožja razlaga 48. člena ZAgrS zaradi načela enakosti pred zakonom nesprejemljiva, je treba navedeno določbo razlagati tako, da se nanaša na dedovanje premoženja v agrarni skupnosti nasploh.
Zakon ni urejal položajev, v katerem nihče od dedičev ni želel postati član agrarne skupnosti.
Ureditev po ZAgrS je ustreznejša z vidika ustavno zagotovljenih pravic do dedovanja in v večji meri prilagojena naravi agrarne skupnosti kot specifične, namensko vezane premoženjske skupnosti. Zakon ureja dedovanje ločeno od ostalega zapustnikovega premoženja.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost - ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086066
OZ člen 198. ZPP člen 214, 286, 311, 337. SPZ člen 66.
uporabnina - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - prikrajšanje - onemogočanje souporabe - nedovoljene pritožbene novote - prekluzija - zapadlost
Toženčevo izpostavljanje, da sam živi v vikendu šele od avgusta leta 2013 dalje, za odločitev o tožbenem zahtevku ni bistveno. Ker slednji trditev tožnice, da ji je kot solastnici v celotnem (s tožbo zajetem) obdobju souporabo (soposest) vikenda onemogočil, v postopku na prvi stopnji nikoli ni ustrezno prerekal, okoliščina, za kakšen namen točno je tega v relevantnem obdobju uporabljal, ni odločilna.
Tožnici je moč uporabnino za vikend in leseno lopo (v mesečni višini, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje) prisoditi le glede zneskov, ki so zapadli do konca glavne obravnave. Kar je iz naslova uporabnine za omenjeni bivalni vikend in leseno lopo tožnica zahtevala po tem datumu, pa je treba kot neutemeljeno zavrniti.
zavarovanje terjatev - izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen izdaje začasne odredbe - neznatna škoda
Namen izdaje začasne odredbe je varstvo upnika pred ravnanjem dolžnika, s katerim bi slednji v času sodnega postopka lahko preprečil možnost kasnejše izpolnitve pravnomočne odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085203
ZFPPod člen 5, 7, 7/1, 12, 12/2, 19, 19/1, 19/2. ZFPPIPP člen 12, 12/2, 19, 19/1, 19/1-2. OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPPSL člen 2, 2/1. ZPP člen 212, 227, 285.
odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod - predpostavke - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - opustitev predloga za začetek ustreznega postopka - nelikvidnost - protipravnost - vzročna zveza - domneva vzročne zveze - škoda - domneva višine škode - materialno procesno vodstvo
Škoda, ki nastane upnikom, je v tem, da v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačila terjatev iz stečajne mase. Nastanek te škode pa pred začetkom stečajnega postopka že pojmovno ni mogoč.
Domnevo vzročne zveze člani uprave izpodbijejo s tem, da dokažejo, da vzrok za škodo niso protipravna ravnanja uprave iz prvega odstavka 19. člena ZFPPod, temveč da je škoda nastala zaradi drugih vzrokov, ki jih uprava ni mogla preprečiti niti se izogniti njihovim škodljivim posledicam. Kasneje imenovana uprava pa za protipravna ravnanja prejšnje uprave ne odgovarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082751
SPZ 128, 136, 138.
pogodba o dolgoročnem posojilu - zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - lastništvo nepremičnine - dodatno zavarovanje - akcesornost zastavne pravice - pogodbena obveznost - kršitev pogodbenih obveznosti - večkratna zastavitev nepremičnine - vrstni red poplačila terjatev - trenutek pridobitve zastavne pravice
Sklenitev dolgoročnega posojila in njegovo zavarovanje sta dva različna pravna posla. Zmotno pa je razlogovanje, da gre za pravna posla, ki sta neodvisna drug od drugega. Namen zastavne pravice je v zavarovanju terjatve. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obstoj zavarovane terjatve.
Družba ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti iz citirane pogodbe o dolgoročnem posojilu. Zato je pravilna presoja prvega sodišča, da zavarovanje z nepremičninami v k. o. X predstavlja dodatno zavarovanje in ne zamenjavo, kar je bil prvotni dogovor.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni pravočasno navajala, da je bil poslovni prostor tožeče stranke v spornem obdobju vreden več kot 100.000,00 EUR. To dejstvo izhaja šele iz izvedenih dokazov, spričo česar takšnega predhodno nezatrjevanega dejstva s strani stranke ni mogoče upoštevati, saj izvedeni dokazi nikakor ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – denacionalizacija – združitev pravd
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, ker postopek za določitev pripadajočega zemljišča vključuje po ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi parcele, ki so predmet postopka pod III N 537/2012, ki pa je prekinjen po samem zakonu zaradi denacionalizacije (člen 32 ZVEtL) in bi iz istih razlogov sodišče prve stopnje moralo prekiniti tudi ta postopek. Ker v času prekinitve sodišče ne sme opravljati procesnih dejanje, sodišče ne more združevati postopkov, niti ne more zadeve obravnavati prioritetno.
V skladu s četrtim odstavkom 14. člena Zakona o odvetniški tarifi praviloma velja, da predčasni zaključek postopka ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, če zakon ne določa drugače. Za primer, ko se je postopek začel kot nepravdni postopek in se je po pravnomočnosti sklepa o njegovi ustavitvi nadaljeval kot pravdni postopek, odvetnica prve toženke, odvetnik drugega do vključno šestega toženca ter odvetnica sedmega in osmega toženca pa so že v nepravdnem postopku odgovorili na predlog in se udeležili naroka, zakon ne določa drugače.
OZ člen 922, 944, 953, 953/1, 953/3. ZPP člen 286, 286/4, 337.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – škoda, ki je krita z zavarovanjem – pogodbena izključitev rizika zavarovanja – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari – zloraba pravic – izvedensko mnenje – prekluzija – pravočasnost navajanja novih dejstev in dokazov
Ugotovljena je bila nepravilna uporaba dvižne naprave, ker bi moral uporabnik breme pritrditi v primeru nezanesljivost pri njegovi legi. Nepravilna uporaba je iz zavarovanja izključena. Šele rezultat dokazovanja z izvedencem je toženi stranki omogočil uveljavljanje ključnega izključitvenega razloga, zato ne nosi krivde, da teh navedb ni podala že prej.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - USTAVNO PRAVO
VSK00005345
URS člen 2., 155., 155/1.. ZOZP člen 18., 20.. OZ člen 165.. ZPIZ-2 člen 190.a, 193.. ZPIZ-2B člen 39.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - povračilo škode - regresni zahtevek zpiz - posredni oškodovanec - odgovornost zavarovalnice - družinska pokojnina - časovna veljavnost predpisa - prehodne določbe zakona - ZPIZ - načelo zaupanja v pravo - retroaktivna uporaba zakona
Škoda je nastala pred 1.1.2016 in je tudi odškodninska obveznost zapadla pred 1.1.2016 (165. člen Obligacijskega zakonika). V času pred 1.1.2016 je bila v skladu z določbami ZOZP pravica tožeče stranke do uveljavljanja odškodnine od zavarovalnice, pri kateri je bil povzročitelj obvezno zavarovan, omejena na v zakonu naštete primere, med katerimi ni izplačevanja družinskih pokojnin.
Iz sodbe mogoče je razbrati, da je toženec sporne premičnine tožniku prepustil neodplačno (podaril) s konkludentnimi dejanji, zato je odveč pritožbeni dvom o tem, kaj naj bi bil po stališču sodišča prve stopnje pravni naslov za pridobitev tožnikove lastninske pravice.
Nobenega dvoma ni bilo, da je tožnik pridobil pravico do plačila provizije (v višini 10% od prejete kupnine) takrat, ko je tretja oseba opravila svojo plačilno obveznost iz posla, pri katerem je kot trgovski zastopnik sodeloval tožnik (tretji odstavek 825. člena OZ).
konkretiziranost pritožbe - kontradiktornost pritožbenega postopka - učinki pogodbe, ki jo sklene neupravičena oseba - konkludentno ravnanje zastopanega
Pritožbeno sodišče ni tisto, ki bi si moralo samo iskati navedbe iz pritožbe zoper prejšnjo sodbo, ki naj bi jih upoštevalo, saj takšnih pooblastil nima in jih ne more imeti, ker bi s tem prekršilo načelo kontradiktornosti v postopku, saj nasprotna stranka, ki ima pravico do odgovora na pritožbo, ne more vedeti, katere pritožbene navedbe bo pritožbeno sodišče upoštevalo in se glede njih ne more izjasniti. Prav zato mora pritožba biti konkretizirana, s čimer se omogoči nasprotni stranki konkretno izjasnitev o pritožbenih navedbah, pritožbeno sodišče pa nato odloča o konkretnih izjavah strank v postopku. Zgolj pavšalne pritožbene navedbe, kar sklicevanje na pritožbo, o kateri je že bilo odločeno, so, ne morejo biti predmet odločanja pritožbenega sodišča. Drži, da pogodba, ki jo sklene „falsus procurator“, ne zavezuje neupravičeno zastopanega, če je ta ne odobri. Toda voljo za odobritev posla ni nujno, da je podana z izrecno izjavo zastopanega, temveč lahko to voljo zastopani izrazi s konkludentnim ravnanjem, tako da od nasprotne stranke zahteva, da izpolnitev po pogodbi opravi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da do zaključka del tožena stranka ni nikoli izpostavljala, da je pogodba ne zavezuje, ker jo je sklenila neupravičena oseba in ko je temu tako, potem je v takšni situaciji edino pravilen materialno pravni zaključek, da je gradbena pogodba bila odobrena s strani tožene stranke s konkludentnim ravnanjem in zato se šteje za sklenjeno in veljavno.
fikcija umika tožbe - ustavitev postopka - odsotnost z naroka - pristop na narok - opravičeni razlogi - vrnitev v prejšnje stanje
Tožeča stranka z navedbami, da je na narok zamudila iz opravičenih razlogov, ne more uspeti. Na podlagi navedb o opravičeni zamudi naroka bi lahko kvečjemu predlagala vrnitev v prejšnje stanje.
prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - preuranjen sklep - tožena stranka v stečajnem postopku - izločitev terjatve v stečajnem postopku - preizkus terjatev - stečajni upravitelj
Sodišče prve stopnje je sprejelo sklep o nadaljevanju postopka, ker ima tožena stranka, ki je v stečaju, stečajnega upravitelja. Pri tem pa prezre, da je tožeča stranka to terjatev oziroma pravico izločevala v stečajnem postopku in da o tem še ni bilo odločeno s sklepom o preizkusu terjatev. Zato je sklep o nadaljevanju postopka preuranjen (301. člen ZFPPIPP).
izbris poslovodje - datum prenehanja pooblastila - novo dejstvo in nova listina - sprememba predloga
Predlagatelj je z navedbo v pritožbi zanj očitno edinega pravilnega datuma prenehanja pooblastila spremenil predlog. Registrski postopek je nepravdni postopek in je manj formaliziran v primerjavi s pravdnim postopkom, kjer sprememba zahtevka ni možna, sprememba tožbe pa le izjemoma. Izpodbijani sklep je bil izdan v enostranskem postopku. Če bi mu sodišče prve stopnje ugodilo in na podlagi pritožbe nadomestilo izpodbijani sklep, s tem ne bi v ničemer prizadelo pravice drugih oseb, ki bi se opirale na sklepe, kot določa drugi odstavek 33. člena ZNP.
OZ člen 587, 589, 589/4. ZPSPP člen 14, 16, 16/1, 19.
najem poslovnih prostorov - obveznost plačevanja najemnine - obveznost spremljanja stanja prostorov - odstop od pogodbe - opustitev izvedbe vzdrževalnih del - utemeljenost odstopa od pogodbe - stanje v najem danih prostorov - investicijsko vzdrževanje - obvestilo o pomanjkljivostih v najem danega prostora - poziv k sanaciji poslovnega prostora - opravljanje registrirane dejavnosti - inšpekcijski nadzor prostorov
Utemeljenost oz. neutemeljenost odstopa najemnika od pogodbe nima nobenega vpliva na njegovo obveznost plačevanja najemnin za obdobje do odstopa oz. Izpraznitve.
Četudi je dolžnost najemodajalca, da prostor vzdržuje v stanju, da ga je mogoče uporabiti za namen, določen s pogodbo, je skrb za to, da je najemodajalec s stanjem teh prostorov in potrebo po popravilih pravočasno seznanjen, na strani najemnika. Kar je tudi razumljivo, saj ima najemnik prostore v posesti in jih vsakodnevno uporablja ter je zato v položaju, ko vse pomanjkljivosti prvi lahko opazi oz. prvi zazna potrebo po popravilu. Zato je bilo napačno stališče prvostopnega sodišča, da bi morala tožeča stranka skrbno in sproti spremljati stanje v najem danih prostorov, in ugotovljene napake sama sproti odpravljati. To je sicer njena pravica, dolžnost najemodajalca, da odpravi napake, ki sodijo v investicijsko vzdrževanje, pa se aktivira šele, ko je o njih obveščen s strani najemnika.
Najemodajalec oz. lastnik prostorov, v katerih nekdo drug opravlja registrirano dejavnost, ni dolžan skrbeti za to, da nosilec dejavnosti izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti, kot jih narekujejo pristojni upravni organi.
Najemnik torej zgolj zaradi tega, ker se najemodajalec ni odzval na njegov poziv k sanaciji poslovnega prostora, (pod predpostavko, da je ta poziv v celoti utemeljen in gre za napake, ki bi jih moral odpraviti najemodajalec), ni odvezan dolžnosti, da plačuje najemnino. Dokler pogodba velja, jo mora izpolnjevati tako, kot se glasi.