Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni pravočasno navajala, da je bil poslovni prostor tožeče stranke v spornem obdobju vreden več kot 100.000,00 EUR. To dejstvo izhaja šele iz izvedenih dokazov, spričo česar takšnega predhodno nezatrjevanega dejstva s strani stranke ni mogoče upoštevati, saj izvedeni dokazi nikakor ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev.
ZPP člen 17, 17/2, 183, 183/2. Uredba št. 1215/2012 člen 25.
sporazum o pristojnosti – mednarodna pristojnost – spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – nasprotna tožba – pravica do izjave
Toženi stranki se je očitala kršitev pogodbe o ekskluzivnem zastopanju. V tej pogodbi sta se stranki sporazumeli o pristojnosti italijanskega sodišča. Tak dogovor ima po določbi člena 25 Uredbe št. 1215/2012 za posledico izključno pristojnost italijanskega sodišča, torej tudi v primeru, da je tožba vložena kot nasprotna tožba in ne glede na to, ali so terjatve medsebojno povezane ali ne in bi jih bilo morda smotrno obravnavati skupaj.
zavarovanje terjatev - izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen izdaje začasne odredbe - neznatna škoda
Namen izdaje začasne odredbe je varstvo upnika pred ravnanjem dolžnika, s katerim bi slednji v času sodnega postopka lahko preprečil možnost kasnejše izpolnitve pravnomočne odločbe.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – prikrajšanje nujnega deleža
Glede na določbe pogodbe, da je zapustnik pritožnikoma že daroval na novo zgrajeno stanovanjsko hišo v letu 1980 in da sta po njem dedno odpravljena, kar pritožnika zanikata, bi moralo sodišče na naroku razčistiti in ugotoviti, ali je zapustnik pritožnikoma podaril nepremičnino in če je, kje stanovanjsko hišo, na kateri lokaciji in kraju. Od tega vprašanja je odvisen odgovor na vprašanje, koga je potrebno napotiti na pravdo zaradi tega, ker je njegova pravica manj verjetna.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - USTAVNO PRAVO
VSK00005345
URS člen 2., 155., 155/1.. ZOZP člen 18., 20.. OZ člen 165.. ZPIZ-2 člen 190.a, 193.. ZPIZ-2B člen 39.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - povračilo škode - regresni zahtevek zpiz - posredni oškodovanec - odgovornost zavarovalnice - družinska pokojnina - časovna veljavnost predpisa - prehodne določbe zakona - ZPIZ - načelo zaupanja v pravo - retroaktivna uporaba zakona
Škoda je nastala pred 1.1.2016 in je tudi odškodninska obveznost zapadla pred 1.1.2016 (165. člen Obligacijskega zakonika). V času pred 1.1.2016 je bila v skladu z določbami ZOZP pravica tožeče stranke do uveljavljanja odškodnine od zavarovalnice, pri kateri je bil povzročitelj obvezno zavarovan, omejena na v zakonu naštete primere, med katerimi ni izplačevanja družinskih pokojnin.
Predlogu za izdajo začasne odredbe, kot ga je podala tožeča stranka, ko so bila odločilna dejstva (o nastajanju težko nadomestljive škode) navedena pomanjkljivo, za tehtanje možne škode tožeče in tožene stranke pa presplošna oziroma jih sploh ni bilo, ni bilo mogoče ugoditi.
Toženec vztraja pri pravici do posesti in vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja, čeprav v odnosu do drugega tožnika nima niti izvršilnega naslova iz posestne pravde niti nobenega drugega pravnega naslova. Ker si lasti pravico, ki je nima, oz. pretendira nanjo, pomeni njegovo vztrajanje pri vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja protipravno vznemirjanje druge tožeče stranke.
Podlaga priposestvovanja je dobroverna lastniška posest. Lastniška posest pa se lahko izvaja kot soposest na celotni nepremičnini (25. člen SPZ). V takem primeru priposestvovanje idealnega deleža nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine in ni videti razloga, da zahtevek za pridobitev lastninske pravice na idealnem delu nepremičnine ne bi bil možen.
V zvezi z odsotnostjo pooblastila za sklenitev sodne poravnave je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz procesnega dokaznega bremena. Ob trditvah tožnikov, da prva tožnica pooblastila odvetniku za sklenitev poravnave ni podala, in predložitvijo pooblastila, ki je bilo dano kasneje in za drug postopek, je bilo na tožencih dokazno breme o obstoju pooblastila.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086943
URS člen 20, 26, 30. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1, 542/1-2, 542/1-3.
neutemeljen pripor – odvzem prostosti – odškodninska odgovornost države – pravica do odškodnine – pravica do osebne svobode – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – ekstradicijski pripor – postopek za izročitev obdolženca tuji državi – nedovoljeno ravnanje oškodovanca
Drži, da pripor v ekstradicijskem postopku predstavlja neke vrste ukrep za zagotovitev navzočnosti obdolženca, da bi se lahko izvedel kazenski postopek v državi prosilki, a tega pripora ni mogoče ločevati od klasičnega pripora v (pred)kazenskem postopku. Res je sicer, da bi lahko jezikovna razlaga dopuščala tudi takšno razlago, da zakonodajalec za tovrstni odvzem prostosti ni predvidel odškodninske odgovornosti države v odvisnosti od izida kazenskega postopka. A vendar je treba pri tem upoštevati teološko razlago, ki ima oporo v 30. členu Ustave RS, s katero je priznana pravica do odškodnine vsakomur, ki mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost. Pripor v ekstradicijskem postopku je takorekoč izenačen s priporom v (pred)kazenskem postopku.
Že na podlagi ugotovitev, ki jih v zvezi z navedenim obsegom realizacije obeh strank prvotožena stranka pritožbeno ne izpodbija, je prvostopenjsko sodišče imelo razlog za sklepanje, da je bila Pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko in prvotoženo stranko sklenjena in da je prišlo do soglasja volj med pogodbenima strankama za njeno sklenitev. Soglasje volj za sklenitev pogodbe se ne izraža le s pisno sestavljeno in podpisano pogodbo, pač pa po prvem odstavku 18. člena OZ tudi s konkludentnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja obstoji.
Ker je prvostopenjsko sodišče glede sklenitve leasing pogodbe razpolagalo z zadostno listinsko dokumentacijo, zlasti glede s strani tožeče stranke celotne, s strani prvotožene stranke pa pretežne izpolnitve leasing pogodbe, tudi ni bilo dolžno slediti dokaznemu predlogu prvotožene stranke po zaslišanju zakonitega zastopnika prvotožene stranke o (ne)sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu. Pritožnica namreč nesklenitev pogodbe tako v pritožbenem, kot v prvostopenjskem postopku neutemeljeno povezuje s podpisom pogodbe.
Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, s katerimi bi se ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.
Zgolj teoretična možnost povrnitve škode v višini vrednosti poslovnega deleža še ne pomeni, da bo morebitno prisojeno odškodnino mogoče tudi izterjati od tožene stranke.
URS člen 14, 14/2, 33, 155. ZAgrS člen 48, 49, 50, 51, 51/2, 52, 53, 58. ZPVAS člen 8.
agrarna skupnost – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarnih skupnostih – uporaba zakona – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – določitev dediča – članstvo v agrarni skupnosti
Glede na to, da so bili podani razlogi za celovito prenovo ureditve dedovanja premoženja v agrarnih skupnostih in da je ožja razlaga 48. člena ZAgrS zaradi načela enakosti pred zakonom nesprejemljiva, je treba navedeno določbo razlagati tako, da se nanaša na dedovanje premoženja v agrarni skupnosti nasploh.
Zakon ni urejal položajev, v katerem nihče od dedičev ni želel postati član agrarne skupnosti.
Ureditev po ZAgrS je ustreznejša z vidika ustavno zagotovljenih pravic do dedovanja in v večji meri prilagojena naravi agrarne skupnosti kot specifične, namensko vezane premoženjske skupnosti. Zakon ureja dedovanje ločeno od ostalega zapustnikovega premoženja.
fikcija umika tožbe - ustavitev postopka - odsotnost z naroka - pristop na narok - opravičeni razlogi - vrnitev v prejšnje stanje
Tožeča stranka z navedbami, da je na narok zamudila iz opravičenih razlogov, ne more uspeti. Na podlagi navedb o opravičeni zamudi naroka bi lahko kvečjemu predlagala vrnitev v prejšnje stanje.
Celo če bi se uporabljali 15. člen in naslednji ZPreZP-1 za verižni pobot št. 136/13, pa ni nobene opore v zakonskem besedilu, da bi ta učinkoval šele z izstavitvijo poročila o rezultatih (19. člen ZPreZP-1). Namen poročila o rezultatih je očitno zgolj to, da se ustvari listina, na temelju katere je mogoče opraviti knjiženje v poslovnih knjigah (tretji odstavek 19. člena ZPreZP-1). Končno ZPreZP-1 ničesar ne določa glede trenutka učinkovanja verižnega pobota. Veljati morajo torej splošna pravila, da je pogodba sklenjena, in da nastanejo na njenem temelju obveznosti po splošnih pravilih OZ.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – obstoj darila
Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje prejem oz. obstoj darila, kar je logično, saj se negativnih dejstev, ki bi jih sicer moral dokazati tožnik, ne da dokazovati.
Ker je glede na cit. zakonske določbe napoved pritožbe procesna predpostavka, pravdna stranka pa ne napove pritožbe v določenem (oziroma predpisanem (8 dnevnem roku)) po prejemu sodbe prve stopnje iz prvega odstavka 496. člena ZPP, je pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP (sodbo s popolno oziroma polno obrazložitvijo) nedovoljena. Vložila jo je namreč oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Ker je napoved pritožbe tožene stranke prepozna, je njena pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP nedovoljena.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobrovernost priposestvovalca - opravičljiva zmota glede lastninske pravice
Pogodbi nista veljaven pravni naslov na podlagi katerega bi tožnikov pravni prednik lahko pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini.
Toženki je uspelo izpodbiti dobro vero tožnikovega pravnega prednika. Za presojo dobrovernosti mora biti priposestvovalec v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice, utemeljeno mora misliti, da je postal lastnik stvari. Dobrovernosti ni, če posestnik ve, ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu. Dobra vera je odvisna tudi od njegovega subjektivnega ravnanja oziroma neskrbnosti.
zavrženje predloga za alternativno prestajanje zaporne kazni - očitno neutemeljen predlog - presoja razlogov - razlogi sami s sabo v nasprotju
V kolikor je prvostopno sodišče menilo, da gre za očitno neutemeljen predlog, kot bi to bilo razbrati tudi iz izreka izpodbijanega sklepa, potem ni bilo podlage za ocenjevanje okoliščin načina storitve in obsojenčevega odnosa do oškodovancev in nastale škode, prav tako pa tudi ne za sprejemanje zaključkov v smeri ali bi bil z alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni pri obsojencu dosežen namen kaznovanja.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 399/4-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - nesorazmernost med posojilom in višino plače - sklepčnost ugovora
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo nesorazmernost iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP glede na časovni trenutek začetka stečajnega postopka.
Šele primerjava mesečne plače dolžnice z mesečnim obrokom vračila posojila upniku pred začetkom stečajnega postopka bi v konkretnem primeru pokazala, ali so bile prevzete obveznosti nesorazmerne premoženjskemu položaju dolžnice.
Ker upnik trditev o plači in višini plače dolžnice v ugovoru sploh ni podal, ni pa tudi izkazal, da je dal dolžnici posojilo, ne da bi vedel, da prejema plačo iz redne zaposlitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je nesklepčen ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrnilo.