vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost - ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085203
ZFPPod člen 5, 7, 7/1, 12, 12/2, 19, 19/1, 19/2. ZFPPIPP člen 12, 12/2, 19, 19/1, 19/1-2. OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPPSL člen 2, 2/1. ZPP člen 212, 227, 285.
odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod - predpostavke - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - opustitev predloga za začetek ustreznega postopka - nelikvidnost - protipravnost - vzročna zveza - domneva vzročne zveze - škoda - domneva višine škode - materialno procesno vodstvo
Škoda, ki nastane upnikom, je v tem, da v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačila terjatev iz stečajne mase. Nastanek te škode pa pred začetkom stečajnega postopka že pojmovno ni mogoč.
Domnevo vzročne zveze člani uprave izpodbijejo s tem, da dokažejo, da vzrok za škodo niso protipravna ravnanja uprave iz prvega odstavka 19. člena ZFPPod, temveč da je škoda nastala zaradi drugih vzrokov, ki jih uprava ni mogla preprečiti niti se izogniti njihovim škodljivim posledicam. Kasneje imenovana uprava pa za protipravna ravnanja prejšnje uprave ne odgovarja.
materialno procesno vodstvo – pravno naziranje sodišča – seznanitev stranke – sodba presenečenja
Kot je razvidno iz spisa, ne more biti nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi spoznala, na podlagi katerih pravno odločilnih dejstev bo odločilo. Tako je ravnalo v skladu z dolžnostjo iz 285. člena ZPP. Sodba prve stopnje zato v izpodbijanem delu za tožečo stranko ne more pomeniti presenečenja. Ker je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi lahko učinkovito izkoristila svojo pravico do izjave v postopku, pa tudi ni kršilo 22. člena Ustave RS. Sodba ne more biti presenečenje za pravdno stranko, če sodišče prve stopnje v drugem postopku sprejme na podlagi istih izvedenih dokazov kot v prvem postopku drugačno odločitev kot v prvem postopku, še zlasti, če je ravnalo po prvem odstavku 362. člena ZPP in upoštevalo napotke pritožbenega sodišča (za nadaljnje delo) v njegovem sklepu, oziroma obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo njegovo sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0087228
ZPP člen 212. OZ člen 921, 946.
dokazna pravila - začetek učinkovanja zavarovanja - informativni dokaz - vezanost sodišča na trditveno podlago spora – vinkulacija – odstop od zavarovalne pogodbe – zavrnitev dokaznega predloga
Slovensko procesno pravo ne pozna dokaznih pravil.
Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaza pravilno obrazložilo (še) s tem, da tožeča stranka ni konkretno (časovno) opredelila, kaj bi zaslišanje priče doprineslo k razjasnitvi dejanskega stanja glede zatrjevanih zahtev toženke o vinkuliranju police v spornem obdobju, saj bi šlo za informativni dokaz, ki ni dovoljen.
predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse – nepopoln predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – podatek o davčni številki
Ker je predlog za oprostitev plačila sodne takse kljub dopolnitvi ostal nepopoln, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga.
Nobenega dvoma ni bilo, da je tožnik pridobil pravico do plačila provizije (v višini 10% od prejete kupnine) takrat, ko je tretja oseba opravila svojo plačilno obveznost iz posla, pri katerem je kot trgovski zastopnik sodeloval tožnik (tretji odstavek 825. člena OZ).
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovana lastninska pravica - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - jamčevanje za pravne napake
V tem postopku sta odločilni dve dejanski ugotovitvi: (1) tožeča stranka je v celoti izpolnila svojo obveznost po pogodbi (plačilo kupnine), in (2) tožena stranka je tožeči sicer izročila zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa pred začetkom stečaja nad toženo stranko ni bilo overjeno. Prva ugotovitev pomeni, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, druga pa, da tožeča stranka v trenutku začetka stečaja ni razpolagala z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Vpis v zemljiško knjigo med strankama pogodbe nima več absolutnega učinka, vendar to velja le v primeru, da je prodajalec kupcu že izstavil veljavno zemljiškoknjižno dovoljenje. V takem primeru je kupec s prevzemom dovolila pridobil tako imenovano pričakovano lastninsko pravico in je njegov položaj v razmerju do prodajalca in njegovih upnikov varovan.
Posledica dejstva, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno pogodbo, pa je naslednja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela tožeča stranka v trenutku začetka stečaja do tožene stranke le nedenarno terjatev na izstavitev dovolila in na izročitev bremen proste nepremičnine. Po določbi 253. člena ZFPPIPP se taka terjatev pretvori v denarno in je bil zato zahtevek na izstavitev dovolila in izbris hipotek pravilno zavrnjen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – kaznivo dejanje – identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – zvižanje tožbenega zahtevka – izvedensko mnenje – sprememba tožbe – prilagoditev zahtevka
Nedvomno je tožnica ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, spremenila tožbeni zahtevek na podlagi strokovno ovrednotene ocene škode, kot izhaja iz izvedenskega mnenja. Tožnica je lahko šele na podlagi izvedenskega mnenja postavila realen tožbeni zahtevek. Sprememba tožbe je bila torej smotrna tudi zaradi dokončne ureditve razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni zaslišalo priče E. E. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da priče, ki ni pristopila zaradi zdravstvenih težav (to ni razlog za zavrnitev izvedbe dokaza), ni zaslišalo, ker to po oceni sodišča za odločitev ni potrebno. Zakaj zaslišanje priče ne bi bilo potrebno, ni jasno. Sodišče sicer predlagani dokaz lahko zavrne, če ta ni predlagan za dokazovanje odločilnih dejstev, vendar pa je zaslišanje priče E. E. vsekakor predlagano za dokazovanje odločilnega dejstva.
ZFPPIPP člen 327, 327/1, 327/4, 342, 342/1, 342/1-1, 342/3, 342/3, 343, 343/4, 345, 345/2, 371, 371/1. ZZK-1 člen 115, 115/3.
sklep o prodaji – prodaja premoženja stečajnega dolžnika kot poslovne celote – posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – neusklajenost katastrskega in zemljiškoknjižnega stanja – združitev parcel – ocena vrednosti premoženja – cenitev posameznih delov poslovne celote – varstvo kupca – poočitve glede nepremičnin – vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota – terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
Ker je vsebina zemljiške knjige vpis vseh podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, ki so pomembna za pravni promet z nepremičninami, je zemljiška knjiga kot javna knjiga pomemben dejavnik varstva pravnega prometa z nepremičninami. Zato je za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki ga sestavljajo nepremičnine, relevanten podatek o sestavinah tega premoženja, kot ta izhaja iz zemljiške knjige. Dejstvo, da je z odločbo GU prišlo pri 47 parcelah do združitve z drugimi nepremičninami, je zato lahko relevanten podatek za seznanitev kupca, kaj v naravi predstavlja po zemljiškoknjižnem stanju prodajano premoženje. Sklep o prodaji bo torej moral imeti podatke o prodajanem premoženju, kot so ti vpisani v zemljiški knjigi.
Pogoji dopustnosti poočitve združitve nepremičnin so predvideni prav zaradi ohranitve enakega položaja dosedanjih imetnikov vpisanih pravic.
Pravnega položaja imetnikov v zemljiški knjigi vpisanih pravic odločba GU ne more spreminjati, ne da bi bila zagotovljena ohranitev njihovega položaja.
V kolikšnem delu vrednosti obstoječih parcel po združitvi participirajo združene oziroma pridružene parcele, je za upnike, ki imajo ločitveno pravico na pridruženih parcelah, pomemben podatek za presojo, kakšno mnenje bodo podali glede predlagane prodaje. Brez tega podatka bi bila ločitvenemu upniku le formalno zagotovljena in izvotljena pravica do podaje mnenja o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice po 345. členu ZFPPIPP, saj je z njegovega vidika tako pomanjkljiva ocena vrednosti premoženja vsebinsko prazna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068459
OZ člen 174, 174/2, 175, 195. ZPP člen 2.
zastaranje – zastaranje odškodninskega zahtevka – začetek teka zastaralnega roka – pretrganje zastaranja – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – premoženjska škoda – premoženjska škoda v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – škoda zaradi nižjega dohodka – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – renta – sprememba prisojene odškodnine – prekoračitev tožbenega zahtevka
Pri škodi zaradi izgube na dohodku, ki je tožniku nastala v času bolniškega dopusta in škodi, ki mu je nastala v času po invalidski upokojitvi (pri čemer je bilo glede na utrpele poškodbe že v začetku zdravljenja gotovo, da bo nastala), za isto obliko (vrsto) škode.
Skladno s sodno prakso je sicer omejevanje prejemanja rente na določen datum nesorazmerno glede na oškodovančevo pravico do povračila izgubljenega zaslužka, saj taka presoja ne upošteva morebitnih sprememb dejanskega stanja in pokojninske zakonodaje, vendar pa je sodišče prve stopnje ob tem spregledalo, da je šlo v primerih, na katere se sklicuje, za omejitev na podlagi ugovora tožencev. V tej zadevi pa je omejitev v zahtevek postavil tožnik in jo je zato sodišče prve stopnje dolžno upoštevati, saj je na zahtevek vezano.
SZ-1 člen 10, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 104, 104/1.
pogoji za odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - neplačilo najemnine in stroškov - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - odpust obveznosti v osebnem stečaju
Da v obravnavanem primeru ne gre za izjemne okoliščine v smislu 10. člena SZ-1 potrjuje tudi dejstvo, da ni zatrjevan in ugotovljen noben dogodek oz. okoliščina od katere bi lahko tekel 30 dnevni rok, potreben za ugotavljanje ali so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 104. člena SZ-1.
Za presojo utemeljenosti zahtevka je treba presojati, ali so bili pogoji za odpoved najemne pogodbe in izselitev izpolnjeni na dan vložitve tožbe. Zato je napačen zaključek sodišča, da ni več pogojev za krivdni odpovedni razlog neplačila najemnin po 4. točki prvega odstavka 103. člena SZ-1, ker iz sklepa Okrožnega sodišča v Kopru St z dne 11.11.2016 izhaja, da so bile toženki odpuščene obveznosti za vse terjatve upnikov.
Zgolj teoretična možnost povrnitve škode v višini vrednosti poslovnega deleža še ne pomeni, da bo morebitno prisojeno odškodnino mogoče tudi izterjati od tožene stranke.
ZPP člen 116, 116/1, 145, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 42.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodbe – sprememba naslova – pritrditev pisanja na sodno desko
Če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje spremeni svoj naslov, ga mora takoj sporočiti sodišču, sicer se vse nadaljnje vročitve v pravdi zanjo opravljajo s pritrditvijo sodnega pisanja na sodno desko.
Že na podlagi ugotovitev, ki jih v zvezi z navedenim obsegom realizacije obeh strank prvotožena stranka pritožbeno ne izpodbija, je prvostopenjsko sodišče imelo razlog za sklepanje, da je bila Pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko in prvotoženo stranko sklenjena in da je prišlo do soglasja volj med pogodbenima strankama za njeno sklenitev. Soglasje volj za sklenitev pogodbe se ne izraža le s pisno sestavljeno in podpisano pogodbo, pač pa po prvem odstavku 18. člena OZ tudi s konkludentnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja obstoji.
Ker je prvostopenjsko sodišče glede sklenitve leasing pogodbe razpolagalo z zadostno listinsko dokumentacijo, zlasti glede s strani tožeče stranke celotne, s strani prvotožene stranke pa pretežne izpolnitve leasing pogodbe, tudi ni bilo dolžno slediti dokaznemu predlogu prvotožene stranke po zaslišanju zakonitega zastopnika prvotožene stranke o (ne)sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu. Pritožnica namreč nesklenitev pogodbe tako v pritožbenem, kot v prvostopenjskem postopku neutemeljeno povezuje s podpisom pogodbe.
Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, s katerimi bi se ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.
V skladu s četrtim odstavkom 14. člena Zakona o odvetniški tarifi praviloma velja, da predčasni zaključek postopka ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, če zakon ne določa drugače. Za primer, ko se je postopek začel kot nepravdni postopek in se je po pravnomočnosti sklepa o njegovi ustavitvi nadaljeval kot pravdni postopek, odvetnica prve toženke, odvetnik drugega do vključno šestega toženca ter odvetnica sedmega in osmega toženca pa so že v nepravdnem postopku odgovorili na predlog in se udeležili naroka, zakon ne določa drugače.
URS člen 22. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 458, 458/5, 495.
spor majhne vrednosti - plačilo računa - popust - enostranska prekinitev pogodbe - izpolnitev obveznosti - opravljene storitve - pravica do izjave
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je torej kršena pravica stranke do izjavljanja, saj si stranka s to pravico ne more kaj dosti pomagati, če ostane preslišana.
Ker je glede na cit. zakonske določbe napoved pritožbe procesna predpostavka, pravdna stranka pa ne napove pritožbe v določenem (oziroma predpisanem (8 dnevnem roku)) po prejemu sodbe prve stopnje iz prvega odstavka 496. člena ZPP, je pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP (sodbo s popolno oziroma polno obrazložitvijo) nedovoljena. Vložila jo je namreč oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Ker je napoved pritožbe tožene stranke prepozna, je njena pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP nedovoljena.
URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 254, 254/3.
razmerja med starši in otroki – stiki med starši in otroki – sprememba stikov – določitev režima stikov – prazniki – počitnice – določitev novega izvedenca – očitna pisna pomota – stroški postopka v družinskih sporih – kriterij uspeha
Sodišče je upoštevalo namen stikov, ki ni le v tem, da tisti od staršev, ki z otrokom ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe, temveč je predvsem v tem, da se prepreči odtujitev otroka in da se v čim večji meri ohranijo odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ki živijo skupaj. Sodišče prve stopnje je skrbno, argumentirano in življenjsko sprejemljivo določilo stike med daljšimi in krajšimi počitnicami ter med prazniki.
Sodišče na podlagi 413. člena ZPP v postopkih o zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloča po prostem preudarku. Ob upoštevanju kriterija uspeha v postopku in načela pravične izenačitve stroškovnega bremena, ob dejstvu, da je tožnik šele po izdaji izvedeniškega mnenja in zaslišanju izvedenke umaknil tožbo glede zahtevka za predodelitev otroka ter postavil zahtevek za razširitev stikov, je po mnenju pritožbenega sodišča prav, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje, medtem ko stroške z izvedeniškim mnenjem krije toženka le v višini 1/4, saj je bila izvedenka primarno postavljena zaradi tožnikove zahteve za predodelitev otroka, čeprav se je v mnenju izrekla tudi glede določitve oziroma obsega in načina izvajanja stikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086066
OZ člen 198. ZPP člen 214, 286, 311, 337. SPZ člen 66.
uporabnina - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - prikrajšanje - onemogočanje souporabe - nedovoljene pritožbene novote - prekluzija - zapadlost
Toženčevo izpostavljanje, da sam živi v vikendu šele od avgusta leta 2013 dalje, za odločitev o tožbenem zahtevku ni bistveno. Ker slednji trditev tožnice, da ji je kot solastnici v celotnem (s tožbo zajetem) obdobju souporabo (soposest) vikenda onemogočil, v postopku na prvi stopnji nikoli ni ustrezno prerekal, okoliščina, za kakšen namen točno je tega v relevantnem obdobju uporabljal, ni odločilna.
Tožnici je moč uporabnino za vikend in leseno lopo (v mesečni višini, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje) prisoditi le glede zneskov, ki so zapadli do konca glavne obravnave. Kar je iz naslova uporabnine za omenjeni bivalni vikend in leseno lopo tožnica zahtevala po tem datumu, pa je treba kot neutemeljeno zavrniti.