predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo začetnega predujma – unovčena stečajna masa višja od predujma
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni nobene podlage.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023497
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 171,171/1, 171/2.
padec na poledeneli in zasneženi pohodni površini - odgovornost izvajalca zimske službe - zavrnitev dokaznih predlogov pravdne stranke - vmesna sodba
Ne glede na to, da je zavarovanec toženke za izvajanje zimske službe imel sklenjeno pogodbo z zunanjim izvajalcem, pa je na zavarovancu toženke obveznost, da vzdržuje pohodno površino, ki vodi do prodajalne, kamor sodi tudi skrb za izvajanje zimske službe. Poskrbeti mora za njeno izvajanje in ustrezen nadzor nad tem.
S prenosom pristojnosti za sojenje na drugi stopnji je bila v predmetni gospodarski zadevi prenesena pristojnost za odločanje o vseh pritožbah sodišča prve stopnje v konkretni zadevi na Višje sodišče v Kopru, dokler ta ni pravnomočno končana. S prenosom pristojnosti za sojenje v določeni zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče se ne prenese le odločanje o posamičnem sodnem aktu (odločbi), temveč je pristojnost prenesena za sojenje o vseh pritožbah zoper odločbe, ki jih izda sodišče prve stopnje v zadevi, v kateri pride do takšnega prenosa pristojnosti.
Postopek preizkusa terjatev in ločitvenih pravic, ni namenjen preizkusu sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti upraviteljeve izjave o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah, torej o utemeljenosti priznanja ali prerekanja le-teh.
V stečajnem postopku je stvar odločitve sodišča le presoja, koga bo napotilo na tožbo. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je terjatev prerekal.
Ker izpodbijana sodba ne vsebuje ugotovitev o tem, katero škodo tožeča stranka uveljavlja, niti obrazložitve škode, ki bi jo bilo mogoče preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Držijo tudi pritožbene trditve, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe sklicevalo zgolj na listovne številke spisa, s katerim pravdni stranki ne razpolagata, zato sodba ni razumljiva. Poleg tega jih tudi višje sodišče, da bi s tem lahko vsebinsko osmislilo razloge v izpodbijani sodbi, ni dolžno iskati po listinah v spisu.
Konkretiziran opis zahtevka tožeče stranke je nujna sestavina obrazložitve sodbe, ki je v izpodbijani sodbi prav tako izostala.
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/3. ZPP člen 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - dokazni predlog z zaslišanjem prič - oprava glavne obravnave - po smrti nakazana pokojnina - izvajalec plačilnih storitev - smrt imetnika računa - dvig sredstev iz računa - negativno stanje na računu - vračilo sredstev - posredovanje podatkov
Če na računu pokojnika ni več denarja, mora izvajalec plačilnih sredstev namesto vračila sredstev posredovati Zavodu podatke o osebi, ki je denar dvignila (njegovo ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko). Ni pa tožena stranka dolžna tožeči stranki tudi povrniti dela pokojnine, katero je tožeča stranka neutemeljeno nakazala na račun pokojnega komitenta tožene stranke.
zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
V dvomu je vsak dokazni predlog v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen. Predlagani dokaz je torej dopustno zavrniti tudi v primeru, če je očitno, da ne more biti uspešen. Kot izhaja iz odgovora Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 1. 3. 2016 (list. št. 898), glede na dejstvo, da nož ni bil ustrezno zavarovan oziroma je bil kontaminiran, ni prav nobene možnosti, da bi forenzična preiskava dala kakršnekoli uporabne rezultate.
Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 ni mogoče uporabiti instituta nadaljevanega kaznivega dejanja, ker se s predmetnim kaznivim dejanjem prvenstveno ščiti delavčeva socialna varnost.
ZFPPIPP člen 234, 234/4, 235, 235/4, 239, 443, 443/2, 443/3, 443/4, 443/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - naknadno najdeno premoženje - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - izpodbijanje domneve insolventnosti - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - terjatev do izbrisane pravne osebe - smiselna uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - vročanje sklepa o začetku stečajnega postopka – pravica sodelovati v postopku – ugovor stečajnega dolžnika
Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem se opravi, ne glede na to, ali je bila pravna oseba ob izbrisu prezadolžena ali ne, ali je imela obveznosti ali ne.
Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ker stečajnemu dolžniku ni bila dana možnost, da preko svojega zakonitega zastopnika (sedaj pritožnika) vloži ugovor po 239. členu v zvezi z 235. členom in drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP. Takega ugovora v tem postopku ni, saj se določbe zakona o stečajnem postopku nad pravno osebo uporabljajo le smiselno. Smisel ugovora stečajnega dolžnika v običajnem postopku je, da nasprotuje upnikovemu predlogu in se tako nad njim ne začne stečajni postopek in posledično ne pride do prenehanja pravne osebe, posredno pa tudi do posega v korporacijska upravičenja družbenikov. V stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe pa tak cilj ni mogoče zasledovati, ker je pravna oseba že prenehala obstajati.
Nesmiselna je zato pritožbena navedba, da je bila s tem kršena pravica stečajnega dolžnika (pritožba ima s tem v mislih izbrisano pravno osebo) do sodelovanja v postopku. Če pravna oseba ne obstaja, ji po naravi stvari taka pravica ne more biti kršena.
lastninska pravica -gradnja čez mejo nepremičnine - porušenje stavbe - gradnja nove nepremičnine - nesorazmernost vzpostavitve v prejšnje stanje - primerna odškodnina - prodajna pogodba - razlaga pogodbe - sestavina nepremičnine
Zemljiškoknjižno stanje nedvomno izkazuje dejstvo, da je lastnica spornega dela nepremičnine tožeča stranka. Na to dejstvo nima prav nobenega vpliva okoliščina, da je bila zahteva tožeče stranke za vpis novega dela stavbe z vzpostavitvijo etažne lastnine na zadevnem delu nepremičnine zavrnjena. Z upravno določbo, s katero je bila zavrnjena zahteva za vpis novega dela stavbe, se namreč ni poseglo v obstoječe lastninsko stanje zadevne nepremičnine.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 4/1, 4/1-a, 4/1-b.
spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - razmerja z mednarodnim elementom -nepremoženjska škoda - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - - pravo kraja prometne nesreče
Odločilna navezna okoliščina o zakonodaji, ki se uporablja, ni zakon države povzročitelja prometne nesreče, ampak zakon države, v kateri so udeležena vozila registrirana in le, če je bilo v nesreči udeleženo eno samo vozilo, ki je registrirano v kakšni drugi državi, ne pa v tisti, v kateri se je pripetila nesreča, domača zakonodaja države registracije velja za odgovornost (točka a 4. člena Konvencije), kadar pa je bilo v prometni nesreči več vozil, veljajo določbe, navedene pod a samo, če so vsa vozila registrirana v isti državi (točka b 4. člena Konvencije), kar pa v obravnavanem primeru ni bilo, saj sta bili v prometni nesreči na avstrijskem ozemlju udeleženi dve vozili registrirani v različnih državah. Zaradi navedenega ni bilo mogoče uporabiti izjeme iz citiranega 4. člena Konvencije, ki bi omogočala uporabo slovenskega prava.
predlog za nadomestitev globe - naloge v splošno korist - ustavitev postopka za nadomestitev globe - zdravstveni razlogi - zdravstvena nezmožnost za opravo nalog
Ker opravljanje dela v splošno korist ni mogoče (v celoti) enačiti s pridobitnim delom v okviru delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti, tudi delovne zmožnosti za opravo nalog v splošno korist po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče obravnavati po kriterijih ZPIZ-2. Na ta način bi vsak storilec, ki mu je priznana I. kategorija invalidnosti, bil zdravstveno nezmožen opraviti naloge v splošno korist in bi s tem zaradi invalidnosti, kljub izkazanemu slabemu premoženjskemu stanju, bil prikrajšan do možnosti nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist, kar bi izničilo smisel ukrepa socialne države.
URS člen 26. ZDPra člen 12. ZPP člen 7, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
protipravno ravnanje sodišča - odškodninska odgovornost države - povračilo premoženjske in nepremoženjske škode - zmotna presoja o nastopu prekluzije pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov - kršitev pravice do obravnavanja - učinkovito uveljavljanje človekovih pravic - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - pomoč prava nevešči stranki - sklepčnost tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka - neobrazložen odstop od ustaljene sodne prakse
S takšnim razlogovanjem, kot ga je podalo sodišče prve stopnje, je nedvomno poseglo v pravico tožeče stranke oziroma otežilo njeno pravico do učinkovitega uveljavljanja človekovih pravic oziroma do povračila škode zoper državo (26. člen Ustave).
odmera in plačilo sodne takse – sodna taksa za odgovor na pritožbo – združitev pravd
Tožba je bila vložena v času veljavnosti ZST, nasprotna tožba pa v času, ko je že veljal ZST-1. Ker z združitvijo dveh pravd v enotno obravnavanje ne pride do zlitja tožbenih zahtevkov v enega, temveč pravdi obdržita (vsaka svojo) samostojnost, je treba za plačilo sodne takse za odgovor na pritožbo uporabiti ZST v delu, ki se nanaša na zahtevek po tožbi, v preostalem pa sodne takse za odgovor na pritožbo (tj. glede zahtevka po nasprotni tožbi) ni, ker te sodne takse ZST-1 ne predvideva več.
Tožnika namreč predhodnih ponudb, ki so vsebovale splošne pogoje, nista sprejela, zato pogodba na podlagi predhodnih ponudb ni bila sklenjena, posledično pa tudi pridržek lastninske pravice ni bil dogovorjen. toženka posebnega ustnega dogovora o pridržku lastninske pravice v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, temveč se je sklicevala zgolj na določilo o pridržku lastninske pravice, ki je vsebovano v (pisnih) splošnih pogojih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0086759
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 8.
oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – mesečni dohodek na družinskega člana – minimalni dohodek – kriterij za upravičenost do brezplačne pravne pomoči
Brezplačna pravna pomoč in upravičenost do oprostitve plačila sodne takse sta socialna korektiva, ki ju ni mogoče enačiti. Ker pa se z obema zagotavlja pomoč socialno šibkim pri uresničevanju pravice do sodnega varstva, je z zakonom predpisan minimalni dohodek oz. njegov dvakratnik, ki je določen kot kriterij za upravičenost do brezplačne pravne pomoči, lahko v pomoč pri presoji, ali bodo sredstva, s katerimi se preživljajo tožnik in družina, s plačilom sodne takse znatno zmanjšana.
ZZK-1 člen 140, 142, 142/1-6, 146, 146/1-2, 146/2.
formalno pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - ravnanje z nepopolnim predlogom - vpis na podlagi listine, ki je vložena v informatizirano zbirko listin
V zemljiškoknjižnem postopku velja pravilo obveznega elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih vlagateljev. Vlagatelji se morajo podrediti tudi pravilom, povezanim z elektronskim poslovanjem. Če je imel predlagatelj težave pri tehnični izvedbi in ni vedel kako postopati, je imel možnost uporabniške pomoči pri Centru za pomoč uporabnikom.
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na 12. člen Kreditne pogodbe, iz katere izhaja, da je bila tožena stranka z določbami Tarife v času sklepanja kreditne pogodbe seznanjena. To pa s stališča tretjega odstavka 120. člena OZ zadošča. To, da ji Tarifa hkrati s podpisom ni bila izročena, ne more biti pravno pomembno dejstvo. Poleg tega je tožena stranka pravna oseba, ki je zavezana k večji skrbnosti pri sklepanju pogodb, da gre za vnaprej pripravljeno pogodbo, pa ne more biti pomembno, saj ne gre za vprašanje nejasnosti pogodbenih določb.