Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 4/1, 4/1-a, 4/1-b.
spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - razmerja z mednarodnim elementom -nepremoženjska škoda - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - - pravo kraja prometne nesreče
Odločilna navezna okoliščina o zakonodaji, ki se uporablja, ni zakon države povzročitelja prometne nesreče, ampak zakon države, v kateri so udeležena vozila registrirana in le, če je bilo v nesreči udeleženo eno samo vozilo, ki je registrirano v kakšni drugi državi, ne pa v tisti, v kateri se je pripetila nesreča, domača zakonodaja države registracije velja za odgovornost (točka a 4. člena Konvencije), kadar pa je bilo v prometni nesreči več vozil, veljajo določbe, navedene pod a samo, če so vsa vozila registrirana v isti državi (točka b 4. člena Konvencije), kar pa v obravnavanem primeru ni bilo, saj sta bili v prometni nesreči na avstrijskem ozemlju udeleženi dve vozili registrirani v različnih državah. Zaradi navedenega ni bilo mogoče uporabiti izjeme iz citiranega 4. člena Konvencije, ki bi omogočala uporabo slovenskega prava.
odmera in plačilo sodne takse – sodna taksa za odgovor na pritožbo – združitev pravd
Tožba je bila vložena v času veljavnosti ZST, nasprotna tožba pa v času, ko je že veljal ZST-1. Ker z združitvijo dveh pravd v enotno obravnavanje ne pride do zlitja tožbenih zahtevkov v enega, temveč pravdi obdržita (vsaka svojo) samostojnost, je treba za plačilo sodne takse za odgovor na pritožbo uporabiti ZST v delu, ki se nanaša na zahtevek po tožbi, v preostalem pa sodne takse za odgovor na pritožbo (tj. glede zahtevka po nasprotni tožbi) ni, ker te sodne takse ZST-1 ne predvideva več.
ZFPPIPP člen 298a, 298a/3, 301, 301/1, 301/2, 301/3, 306, 306/2, 306/3. ZPP člen 196, 205.
izbrisna tožba - ničnost prodajnih pogodb - prodaja nepremičnin - uveljavitev ločitvene pravice na nepremičninah - nadaljevanje zaradi začetka stečajnega postopka prekinjenega pravdnega postopka - vročitev sklepa o nadaljevanju postopka stečajnemu upravitelju - (ne)pravočasnost upnikovega predloga za nadaljevanje pravdnega postopka - enotno sosporništvo na pasivni strani
Ker v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev tožnika nista predlagala nadaljevanja predmetnega pravdnega postopka (česar tožnika ne zanikata in ni bilo pritožbeno sporno), je v predmetni zadevi potrebno zahtevek zavrniti na podlagi tretjega odstavka 306. člena ZFPPIPP.
predlog za nadomestitev globe - naloge v splošno korist - ustavitev postopka za nadomestitev globe - zdravstveni razlogi - zdravstvena nezmožnost za opravo nalog
Ker opravljanje dela v splošno korist ni mogoče (v celoti) enačiti s pridobitnim delom v okviru delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti, tudi delovne zmožnosti za opravo nalog v splošno korist po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče obravnavati po kriterijih ZPIZ-2. Na ta način bi vsak storilec, ki mu je priznana I. kategorija invalidnosti, bil zdravstveno nezmožen opraviti naloge v splošno korist in bi s tem zaradi invalidnosti, kljub izkazanemu slabemu premoženjskemu stanju, bil prikrajšan do možnosti nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist, kar bi izničilo smisel ukrepa socialne države.
Tožnika namreč predhodnih ponudb, ki so vsebovale splošne pogoje, nista sprejela, zato pogodba na podlagi predhodnih ponudb ni bila sklenjena, posledično pa tudi pridržek lastninske pravice ni bil dogovorjen. toženka posebnega ustnega dogovora o pridržku lastninske pravice v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, temveč se je sklicevala zgolj na določilo o pridržku lastninske pravice, ki je vsebovano v (pisnih) splošnih pogojih.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo začetnega predujma – unovčena stečajna masa višja od predujma
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni nobene podlage.
ZZK-1 člen 140, 142, 142/1-6, 146, 146/1-2, 146/2.
formalno pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - ravnanje z nepopolnim predlogom - vpis na podlagi listine, ki je vložena v informatizirano zbirko listin
V zemljiškoknjižnem postopku velja pravilo obveznega elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih vlagateljev. Vlagatelji se morajo podrediti tudi pravilom, povezanim z elektronskim poslovanjem. Če je imel predlagatelj težave pri tehnični izvedbi in ni vedel kako postopati, je imel možnost uporabniške pomoči pri Centru za pomoč uporabnikom.
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na 12. člen Kreditne pogodbe, iz katere izhaja, da je bila tožena stranka z določbami Tarife v času sklepanja kreditne pogodbe seznanjena. To pa s stališča tretjega odstavka 120. člena OZ zadošča. To, da ji Tarifa hkrati s podpisom ni bila izročena, ne more biti pravno pomembno dejstvo. Poleg tega je tožena stranka pravna oseba, ki je zavezana k večji skrbnosti pri sklepanju pogodb, da gre za vnaprej pripravljeno pogodbo, pa ne more biti pomembno, saj ne gre za vprašanje nejasnosti pogodbenih določb.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - poziv na dopolnitev - dopolnitev zahteve - plačilo sodne takse
Oškodovanec kot tožilec tudi z dopolnitvijo zahteve za obnovo postopka ni navedel, iz katerega zakonskega razloga zahteva obnovo kazenskega postopka, čeprav je bil k temu izrecno pozvan, zato je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko njegove vloge, ki ni bila ustrezno dopolnjena, ni zavrglo že samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023437
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7/2, 66, 66/1.
mednarodna pristojnost - trditvena podlaga - Uredba (EU) št. 1215/2012 - odškodninski zahtevek - forum shopping - posredna škoda - poplava reke Drave - kraj nastanka škode - kraj škodnega dogodka
Za utemeljenost pristojnosti je dovolj trditev tožnice, da je škoda nastala in kje je nastala.
ZFPPIPP člen 234, 234/4, 235, 235/4, 239, 443, 443/2, 443/3, 443/4, 443/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - naknadno najdeno premoženje - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - izpodbijanje domneve insolventnosti - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - terjatev do izbrisane pravne osebe - smiselna uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - vročanje sklepa o začetku stečajnega postopka – pravica sodelovati v postopku – ugovor stečajnega dolžnika
Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem se opravi, ne glede na to, ali je bila pravna oseba ob izbrisu prezadolžena ali ne, ali je imela obveznosti ali ne.
Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ker stečajnemu dolžniku ni bila dana možnost, da preko svojega zakonitega zastopnika (sedaj pritožnika) vloži ugovor po 239. členu v zvezi z 235. členom in drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP. Takega ugovora v tem postopku ni, saj se določbe zakona o stečajnem postopku nad pravno osebo uporabljajo le smiselno. Smisel ugovora stečajnega dolžnika v običajnem postopku je, da nasprotuje upnikovemu predlogu in se tako nad njim ne začne stečajni postopek in posledično ne pride do prenehanja pravne osebe, posredno pa tudi do posega v korporacijska upravičenja družbenikov. V stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe pa tak cilj ni mogoče zasledovati, ker je pravna oseba že prenehala obstajati.
Nesmiselna je zato pritožbena navedba, da je bila s tem kršena pravica stečajnega dolžnika (pritožba ima s tem v mislih izbrisano pravno osebo) do sodelovanja v postopku. Če pravna oseba ne obstaja, ji po naravi stvari taka pravica ne more biti kršena.
Postopek preizkusa terjatev in ločitvenih pravic, ni namenjen preizkusu sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti upraviteljeve izjave o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah, torej o utemeljenosti priznanja ali prerekanja le-teh.
V stečajnem postopku je stvar odločitve sodišča le presoja, koga bo napotilo na tožbo. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je terjatev prerekal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0004748
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 129a, 129a/1. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni z zaporom ob koncu tedna - opravljanje kmetijske dejavnosti
Z zbirno vlogo z dne 9. 5. 2016 obsojenec izkazuje kmetijske dejavnosti, ki jih opravlja in za katere prejema subvencijo, zbirni podatki o nepremičninah z dne 9. 12. 2016 Geodetske uprave Republike Slovenije pa izkazujejo, da obsojenec na kmetiji opravlja tudi gozdarsko dejavnost. Pri tem za pravilno določitev sploh ni relevantno na kakšen način je obsojenec postal lastnik kmetijskih zemljišč in gozda (izročilne pogodbe). Ni se torej moč strinjati, da sklicevanje na listinsko dokumentacijo, izdano po pristojnih državnih organih, katere verodostojnosti pritožniku kot že rečeno v kontradiktornem postopku ni uspelo ovreči, pomeni zgolj domneve prvega sodišča o obsojencu kot aktivnem kmetu, ki mu kmetijstvo predstavlja dodatno dejavnost.
URS člen 26. ZDPra člen 12. ZPP člen 7, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
protipravno ravnanje sodišča - odškodninska odgovornost države - povračilo premoženjske in nepremoženjske škode - zmotna presoja o nastopu prekluzije pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov - kršitev pravice do obravnavanja - učinkovito uveljavljanje človekovih pravic - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - pomoč prava nevešči stranki - sklepčnost tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka - neobrazložen odstop od ustaljene sodne prakse
S takšnim razlogovanjem, kot ga je podalo sodišče prve stopnje, je nedvomno poseglo v pravico tožeče stranke oziroma otežilo njeno pravico do učinkovitega uveljavljanja človekovih pravic oziroma do povračila škode zoper državo (26. člen Ustave).
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023429
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
mednarodna pristojnost - trditvena podlaga - Uredba (EU) št. 1215/2012 - odškodninski zahtevek - forum shopping - posredna škoda - poplava reke Drave - kraj nastanka škode - kraj škodnega dogodka
Kraj prve, torej neposredne škode, je v RS, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav, ki so povzročile škodo na tožničinih nepremičninah.
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/3. ZPP člen 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - dokazni predlog z zaslišanjem prič - oprava glavne obravnave - po smrti nakazana pokojnina - izvajalec plačilnih storitev - smrt imetnika računa - dvig sredstev iz računa - negativno stanje na računu - vračilo sredstev - posredovanje podatkov
Če na računu pokojnika ni več denarja, mora izvajalec plačilnih sredstev namesto vračila sredstev posredovati Zavodu podatke o osebi, ki je denar dvignila (njegovo ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko). Ni pa tožena stranka dolžna tožeči stranki tudi povrniti dela pokojnine, katero je tožeča stranka neutemeljeno nakazala na račun pokojnega komitenta tožene stranke.
zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
V dvomu je vsak dokazni predlog v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen. Predlagani dokaz je torej dopustno zavrniti tudi v primeru, če je očitno, da ne more biti uspešen. Kot izhaja iz odgovora Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 1. 3. 2016 (list. št. 898), glede na dejstvo, da nož ni bil ustrezno zavarovan oziroma je bil kontaminiran, ni prav nobene možnosti, da bi forenzična preiskava dala kakršnekoli uporabne rezultate.