KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00016787
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1-11, 371/2.. KZ-1-UPB2 člen 228, 228/1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv opis - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Ni pomemben predlagani dokaz z izvedencem finančno računovodske stroke, da je družba P. d.o.o. imela dovolj sredstev na razpolago za plačilo spornih terjatev obeh oškodovancev. Če bi bilo to res, bi namreč obtoženca to lahko izkazala z izpolnitvijo svoje obveznosti do obeh oškodovancev, predvsem pa njunega dejanja ne omaja bilančni prikaz stanja.
Zagovornica sodišču prve stopnje očita, da se v konkretnem opisu dejanskega stanja mešajo znaki dveh izvršitvenih oblik in sicer „ali preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali bodo mogle biti izpolnjene“. Pritožbeno sodišče v opisu dejanskega stanja kaznivega dejanja ne vidi nobenega nasprotja, ki bi zahtevalo poseg v izrečeno sodbo.
Poroštvo - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku (1025. člen OZ). V takšnem primeru porokova poroštvena obveznost v razmerju do upnika ne preneha, temveč je porokov pravni položaj zavarovan s tem, da ima porok zoper upnika zgolj odškodninski zahtevek.
zavarovalna pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve
Z zavarovalno pogodbo se je tožnik zavezal plačati premijo, toženka pa se je zavezala, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da Pravila o sočasni izpolnitvi zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Obveznost tožene zavarovalnice je namreč odvisna od nastopa bodočega, negotovega dogodka, tožnikova obveznost plačila zavarovalne premije pa obstaja ne glede na to, ali do zavarovalnega primera sploh pride.
prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – začasna odredba – zavarovanje z začasno odredbo – skupno premoženje zakoncev – delež na skupnem premoženju – skupna lastnina – solastninska pravica
Tožnica je z verjetnostjo izkazala, da nepremičnine sodijo v skupno premoženje, pa tudi polovični delež na njem. Zavarovanja njene terjatve zato ni mogoče omejiti le na polovico, saj nepremičnine še vedno sodijo v skupno premoženje, obe stranki pa imata do nje celotno pravico oz. sta v razmerju do nje v skupnosti.
Tožnikov zahtevek za priznanje invalidnine za telesno okvaro je utemeljeno zavrnjen, saj pri tožniku ne gre za telesno okvaro, kot jo določa veljavni Seznam telesnih okvar.
Toženec je že pravnomočno priznano invalidsko pokojnino ponovno odmeril na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-239/14-10, Up1169/12-24 z dne 26. 3. 2015, tako da je v pokojninsko osnovo upošteval tudi del plače, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup za leta od 1990 do 1992, in jo priznal od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. Sporno je, ali je tožnica do na novo odmerjene oziroma višje invalidske pokojnine upravičena vse od upokojitve 1. 12. 2002 dalje. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za to ni podlage.
določitev preživnine – odmera preživnine – preživninske potrebe otroka – strošek rojstnodnevnih zabav – standard staršev – preživninske zmožnosti staršev
Sodišče je med priznanimi stroški upoštevalo tudi strošek za dečkove počitnice, vendar v taki višini, kot pred razpadom zakonske skupnosti. Standard, ki ga je imel deček glede preživljanja počitnic, je s tako odmero ohranjen. Pri določanju preživnine ne predstavlja nikakršnega kriterija primerjava med tem, koliko v regiji, kjer deček živi, porabijo za preživljanje počitnic ostale družine.
Ob ugotovitvi, da se otrok rojstnodnevnih zabav z darili udeležuje, strošek pa starša zmoreta, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko ga je priznalo.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ker v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo razlogov za dejansko ugotovitev, da je tožnik delo preko polnega delovnega časa opravljal z vednostjo ali po naročilu delodajalca.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi njenemu dokaznemu predlogu za neposredno zaslišanje sodne izvedenke. Ta dokazni predlog je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da zaslišanje izvedenke glede na podano izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev ni bilo potrebno. Takšno ravnanje sodišča je napačno in pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo v pritožbi uveljavlja tožena stranka.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da se je tožnik s sklenitvijo sporazuma veljavno odpovedal pravici do vtoževanja neizplačanih nadur ter da se sodišče prve stopnje v zvezi s tem neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-63/03 z dne 27. 1. 2005. Stališče Ustavnega sodišča RS, zavzeto v navedeni odločbi (tj. da se delavec ne more odpovedati pravici iz delovnega razmerja, ki mu gre po zakonu), se nanaša tudi na obravnavani individualni delovni spor. Ustavno sodišče RS se je v tej zadevi sicer ukvarjalo z vprašanjem odpravnine iz 36.f člena ZDR/90, vendar se po prepričanju pritožbenega sodišča zavzeto stališče nanaša tudi na vse druge pravice iz delovnega razmerja (tj. plača, regres, odpravnina), ki jih delavcu zagotavljajo zakonski predpisi.
Iz sporazuma ne izhaja, da se nanaša na plačilo nadur, zato ni mogoče šteti, da je tožnik ob podpisu vedel za nadure in tudi potrdil prejem plačila iz tega naslova. Ker se torej sporazum ne nanaša na plačilo opravljenih nadur, bi ob upoštevanju stališča tožene stranke, da je tožnik priznal nekaj, kar ni predmet sporazuma, nastal enak pravni položaj, kot da bi se delavec odpovedal pravici iz delovnega razmerja, ki mu pripada na podlagi zakona. Zato na podlagi obravnavanega sporazuma ni mogoče zaključiti, da je tožnik že prejel izplačilo na podlagi opravljenih nadur.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.. - člen 64.. ZDR člen 88.. ZVis člen 6, 6/2, 55, 55/7, 55/8, 55/9, 57.. ZUP člen 99, 99/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpovedni rok - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv
Tožnik ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolski učitelj v nazivu docent (saj mu je veljavnost naziva docent potekla 17. 3. 2016, prav tako pa niso bili izpolnjeni pogoji za podaljšanje veljavnosti naziva do dokončne odločitve po 227. členu Statuta), zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alineji 89. člena ZDR-1.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ker je bil na sklepu o izvršbi, ki ga je toženka prejela 13. 11. 2015, naveden izvršilni naslov s točnim nazivom in datumom sodne odločbe, je toženka že takrat izvedela za njen obstoj, zato je 19. 1. 2016 vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje prepozen.
postopek preventivnega prestrukturiranja - sklep o začetku postopka - učinki začetka postopka - terjatve zavarovane po zfz
Iz navedenega izhaja, da je določba 3. točke tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP, po kateri mora izrek sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja vsebovati tudi ugotovitev sodišča, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev in posledično izpodbijani sklep v 2. točki izreka, v kolikor osnovni seznam finančnih terjatev vsebuje tudi finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 15, 192, 192/2, 210, 210/1, 210/4. ZPP člen 313, 313/2, 313/3, 332. SZ-1 člen 112, 112/4.
sklep o izročitvi - rok za izselitev iz stanovanja - primeren rok - izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - prodaja nepremičnine - čas pridobitve hipoteke - začetek teka paricijskega roka
Paricijski rok za izselitev iz prodanega stanovanja ni primerljiv z rokom, ki ga ob izdaji sodbe določi pravdno sodišče v pravdnem postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe.
Ker je dolžnik zoper odločitev o izselitvi vložil pravočasno pritožbo, mu bo začel paricijski rok za izselitev teči šele od vročitve sklepa višjega sodišča.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VSL0082720
ZSKZ člen 14, 17. ZLNDL člen 1, 3.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč - pravica uporabe
Lastninjenje kmetijskih zemljišč ni potekalo po določbah ZLNDL, temveč je bilo že pred uveljavitvijo ZLNDL opravljeno po določbah ZSKZ. V skladu s 14. členom ZSKZ so kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last države oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij ali Zakonu o zadrugah, ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postali z dnem uveljavitve tega zakona last države oziroma občin. Lastnina občine so tako postala kmetijska zemljišča, ki so se nahajala na območju občine in so bila 6. 4. 1941 v lasti občine.
Toženka ne more uspeti niti z navedbami, da je mogoče pravico uporabe po vsebini enačiti z lastninsko pravico.
Zakon o obligacionim odnosima - ZOO člen 376, 377.
odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo člena 376 in 377 Zakona o obligacionim odnosima - ZOO, "Sl. list SFRJ", br. 29/78, 39/85, 45/89 - odluka USJ i 57/89, "Sl. list SRJ", br. 31/93 i "Sl. list SCG", br. 1/2003 - Ustavna povelja) s tem, ko je tožnici, ki je v škodnem dogodku utrpela udarno - raztrganinsko rano v desnih sencih in na desni strani obraza, zmečkanino desne podlahti, katero so ji morali amputirati, pretres možganov, skupek težav po pretresu možganov ter popoškodbene glavobole, za prestane in bodoče telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo odškodnino v višini 8.000,00 EUR, za prestani strah 4.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 4.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 12.000,00 EUR.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086070
ZOPNI člen 2 – 9, 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 10/2, 17a, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 20/1-4, 27, 27/3, 28, 28/2, 34, 34/1, 34/2, 57, 57/1, 72, 72/3. KZ člen 269, 269/1. KZ-1 člen 263. URS člen 67. ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-4, 272.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – domneva o nezakonito pridobljenem premoženju – začasno zavarovanje odvzema premoženja – finančna preiskava – retroaktivna uporaba zakona – pogoji za začasno zavarovanje – pogoji za začasno zavarovanje med postopkom finančne preiskave – nadomestni odvzem – obstoj nevarnosti – kataloško kaznivo dejanje – sprejemanje daril za nezakonito posredovanje – pravica do izjave – dokazno breme
Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI spada med ukrepe, ki se izrekajo tudi brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Predstavlja ukrep civilno pravne narave, ki se realizira v pravdnem postopku. Predmet postopka torej ni obsodba ravnanja osebe, marveč odvzem nezakonito pridobljene stvari. Sprožilna okoliščina za začetek postopka po ZOPNI je razlog za sum, da posamezna oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, ki se izkaže v predkazenskem ali kazenskem postopku in njegova skupna vrednost presega 50.000 EUR.
Okoliščino, da so bili podani utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja je izkazoval obtožni predlog, vložen proti zapustniku.
Vsebinska povezanost obdobja, za katerega se sme opraviti finančna preiskava in premoženja, ki je domnevno nezakonitega izvora in zato tarča odvzema, omogoča ustavnoskladno razlago navedenih določil, po kateri časovna omejitev finančne preiskave pomeni tudi (časovno) omejitev obsega premoženja nezakonitega izvora na le tisto, ki je bilo pridobljeno največ pet let pred letom storitve kaznivega dejanja. Le tisto, kar sme biti predmet finančne preiskave, more in sme biti element domneve o nezakonitem izvoru premoženja, konkretneje, element pri računanju nesorazmerja iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZOPNI, in le tisto sme zato biti predmet odvzema po prvem odstavku 34. člena ZOPNI. Premoženje pridobljeno več kot pet let pred letom storitve kaznivega dejanja torej ne more biti tarča odvzema iz navedenega določila.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2. ZNP člen 19. ZPP člen 274.
družba z omejeno odgovornostjo – sodno imenovanje članov nadzornega sveta – litispendenca – istovetnost predloga in udeležencev nepravdnega postopka
Pravilo litispendence v nepravdnem postopku ni izključeno.
Predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic - opis kaznivega dejanja - nepremoženjska korist - koncesnina
Koncesnina predstavlja odmeno za program, ki ga bo visokošolski zavod izpeljal in bo z njim imel tudi stroške. Koncesnina zato ne predstavlja obogatitve oziroma premoženjske koristi. Obstoja le ekvivalenca med višino izplačane koncesnine in vrednostjo izrednega visokošolskega programa. Pridobitev koncesnine je zato nepremoženjska korist.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – prijava terjatev in ločitvenih pravic – ugovor zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev – priznanje ločitvenih pravic – določno izrekanje – izjava upravitelja
Priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno.
To pa pomeni, da pogojno priznanje ločitvenih pravic v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, v nasprotju z zatrjevanji pritožnice, ni pomenilo priznanja ločitvenih pravic v smislu prvega odstavka 61. člena ZFPPIPP.
izključitev manjšinskih delničarjev - squeeze out - predrtje registrske zapore
V primeru iztisnitve delničarjev se interesi družbe in glavnega delničarja vrednotijo višje kot interes manjšinskega delničarja. Z institutom izključitve se krepi prav svobodna gospodarska pobuda glavnega delničarja. Prebitje registrske zapore bo v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja lažje kot v postopku vpisa pripojitve delniške družbe.