sodna taksa za pritožbo – navadno sosporništvo – večje število pritožb istega tožnika
Taksno pravo za primer subjektivnega kopičenja zahtevkov ne določa posebne obveznosti plačila sodne takse za vsak zahtevek posebej. Pač pa prvi odstavek 18. člena ZST-1 določa, da se za postopek na posamezni stopnji plača enkratna taksa. Za postopek na pritožbeni stopnji se torej plača ena sama sodna taksa, ne glede na število pritožb iste tožnice.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086782
ZIZ člen 64, 64/1, 170, 170/2. ZZZDR člen 51, 51/2.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pridobitev zastavne pravice – zaznamba izvršbe – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice
Ker je tožnica pridobila solastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, na pravnoposlovni način (s Sporazumom z dolžnikom) šele 20. 4. 2012, toženci pa so z zaznambo izvršbe na obravnavani nepremičnini pridobili zastavno pravico že 3. 7. 2008, je tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe pravilno zavrnjen.
povrnitev nepremoženjske škode – bodoča škoda – nova škoda – predvidljivost nastanka škode – merilo skrbnega oškodovanca in zavezanca za povračilo škode – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – stroški postopka – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Škodo, ki je bila ob koncu glavne obravnave oziroma sklenitvi sodne poravnave v prejšnjih postopkih predvidljiva, bi tožnica morala zahtevati že takrat, v tem postopku pa je upravičena le do povračila za novo škodo.
Sodna praksa pri presojanju, ali je bila bodoča škoda gotova ali ne, ne uporabi merilo dobrega strokovnjaka, temveč merilo skrbnega oškodovanca in zavezanca za plačilo odškodnine.
URS člen 27. ZKP člen 18, 18/1, 83, 83/2. ZVOP-1 člen 77.
izločitev dokazov - nezakonito pridobljen dokaz - dokaz pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - posnetek nadzornih kamer - video nadzor znotraj delovnih prostorov - pisna obveščenost zaposlenih o izvajanju video nadzora - tehtanje pravic - varstvo zasebnosti - pravica do varnosti oškodovanca - varovanje premoženja družbe
Namen video nadzora je bilo varovanje premoženja družbe, pri čemer se je izvajal na odprtem skladiščnem prostoru. Na takem prostoru obdolženec ne more uživati varstva zasebnosti, ker video nadzor zagotavlja pravico do varnosti oškodovanca in za snemanje ni potrebno soglasje oseb, ki se znajdejo v nadzorovanem območju.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VSL0082720
ZSKZ člen 14, 17. ZLNDL člen 1, 3.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč - pravica uporabe
Lastninjenje kmetijskih zemljišč ni potekalo po določbah ZLNDL, temveč je bilo že pred uveljavitvijo ZLNDL opravljeno po določbah ZSKZ. V skladu s 14. členom ZSKZ so kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last države oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij ali Zakonu o zadrugah, ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postali z dnem uveljavitve tega zakona last države oziroma občin. Lastnina občine so tako postala kmetijska zemljišča, ki so se nahajala na območju občine in so bila 6. 4. 1941 v lasti občine.
Toženka ne more uspeti niti z navedbami, da je mogoče pravico uporabe po vsebini enačiti z lastninsko pravico.
Na upniku je, da določno označi sporazum o krajevni pristojnosti, sodišče mu mora slediti le takrat, če določbe o stvarni pristojnosti v samem ZPP to dovoljujejo.
zavarovanje AO plus – prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – poškodba roke – frizerka
Prvostopenjsko sodišče je pri dosoji odškodnine za skaženost ugotovljena dejstva, da je tožeča stranka po poklicu frizerka, da je leva roka z vidno brazgotino na hrbtišču stalno izpostavljena pogledom strank, pri čemer gre tožeča stranka z roko tudi v neposredno bližino strank in se jih celo dotika, kar je moteče, premalo upoštevalo. Upoštevaje dejstvo, da se brazgotine na hrbtni stranki leve roke (dlani) ne da pokriti z oblačili in je vseskozi vidna zunanji okolici, in zlasti glede na poklic tožeče stranke, je po oceni višjega sodišča primerna denarna satisfakcija za to obliko škode 1.500,00 EUR.
prekinitev zapuščinske obravnave – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – skupno premoženje – dedna izjava – razveljavitev dedne izjave
Podlage za prekinitev zapuščinskega postopka do zaključka zapuščinskega postopka po pokojni A. C. zakon ne daje. Verjetno je sicer, da bo tudi v zapuščinskem postopku po pok. A. C. obseg zatrjevanega dodatno najdenega premoženja sporen, vendar tudi tam zapuščinsko sodišče tega vprašanja ne bo smelo reševati samo, ampak bo to stvar pravde.
Dedič lahko (s tožbo v pravdi) zahteva razveljavitev dane dedne izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti (drugi odstavek 138. člena ZD), vendar pa je takšna zahteva vezana na subjektivni in objektivni rok po 99. členu OZ.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-1, 198, 198/1, 198/2, 200. ZZK-1 člen 189, 190.
vrstni red poplačila - prednostno poplačilo - stroški
197. člen ZIZ ne razlikuje med upniki izvršilnega postopka (med upnikom, ki je predlagal prodajo nepremičnine, in ostalimi upniki, ki so pristopili k postopku prodaje nepremičnine) in določa vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo. Gre za uzakonjeno načelo realne prioritete, kar pomeni, da se v kategoriji „stroški izvršilnega postopka“ poplačajo tako stroški upnika, ki je sprožil izvršilni postopek, kakor tudi stroški ostalih upnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082747
OZ člen 132, 168, 168/3.
odškodnina zaradi odstopa od zakupne pogodbe - povračilo premoženjske škode zaradi izgubljenega dobička - obseg škode - normalen tek stvari
S tožbenim zahtevkom zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od zakupne pogodbe, do katerega je prišlo po krivdi tožene stranke pred potekom dogovorjene desetletne dobe zakupa. O podlagi odškodninske obveznosti tožene stranke je že pravnomočno odločeno.
Izgubljeni dobiček je preprečitev povečanja oškodovančevega premoženja. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
V sodni praksi VS RS je v podobnih primerih ugotavljanja izgubljenega dobička poudarjeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg ugotavlja na podlagi podatkov v preteklem poslovanju. Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanje) tega poslovanja v preteklih obdobjih.
Pritožnik zatrjuje, da ni prejel nobenega pisanja, ker se pošta dostikrat izgubi, ker se poštarji menjujejo, ker pošta zaide na napačen naslov in ker je pošta v "tem času" postala privat in je bilo veliko zmešnjave. Navedeno pomeni, da pritožnik izpodbija verodostojnost štirih ravnanj poštnih delavcev (vročevalcev) v časovnem razmiku šestih mesecev. Pritožbeno sodišče se strinja, da pri vročanju kljub pravno vzpostavljeni odgovornosti in nadzoru nad delom pošte lahko prihaja do napak. Ne glede na to te niso tako pogoste, da zakonodajalec ne bi smel določiti fikcije vročitve, če hkrati da stranki možnost, da dokazuje nasprotno. Pritožnikove navedbe so preveč splošne (za njihovo dokazovanje pa tudi ni predlagal nobenih dokazov), da bi mogle vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja.
EZ člen 4, 4-15, 4-55, 23b, 23b/4, 64j, 64j/1, 64n, 64n/4, 64n/4-1, 71, 71/1. OZ člen 34, 34/2, 35. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 2-13, 2-19, 5, 5/2, 5/2-1. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem člen 2, 2-7, 9, 9/1, 9/3, 9/4. Pravila za delovanje Centra za podpore člen 41, 41/1, 41/4.
plačilo finančne pomoči za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije – podpora – zagotovljeni odkup električne energije – prodajna pogodba – distribucijsko omrežje – javno omrežje – merilno mesto – prevzemno-predajno mesto
Merilno mesto iz Soglasja in Pogodbe oziroma prevzemno-predajno mesto iz Odločbe se nahaja na stiku z javnim distribucijskim omrežjem, kar evidentno izhaja iz vsebine teh aktov in pomena pojma „javno omrežje“, kot je opredeljen v Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so za presojo utemeljenosti višine tožbenega zahtevka relevantne količine, izmerjene na merilnem mestu št. 07-00016.
umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – nepogojno soglasje – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – stroški postopka – ustavitev postopka
To, da se je toženec strinjal z umikom tožbe „pod pogojem, da bo tožnica poravnala stroške postopka“, ni podaja soglasja k umiku pod pogojem, pač pa gre za nepogojno soglasje k umiku tožbe in sočasno za zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov.
stroški postopka – stroškovna odločitev – sosporniki – sosporništvo – večosebna deljiva obveznost – solidarnost na strani tožencev
Večosebna deljiva obveznost je nerazdelna samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki.
Na podlagi tretjega odstavka 161. člena ZPP so sosporniki nerazdelno odgovorni za pravdne stroške le v primeru, če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Če pa niso nerazdelno odgovorni glede glavne stvari (in za tak primer gre v tej zadevi), tudi niso nerazdelno odgovorni za povrnitev stroškov.
ZPP člen 6, 113, 113/3, 226, 226/2, 280, 280/2, 282.
dokazne listine v tujem jeziku - overjeni prevodi - glavna obravnava v odsotnosti pravilno vabljene stranke - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Procesne sankcije, ki jih določa 282. člen ZPP, nastopijo šele potem, ko sodišče stranki pravilno vabi na narok. Sodišče stranki pravilno vabi na narok tedaj, če določi narok tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP), pri čemer mora sodišče v vabilu posebej opozoriti na zakonite posledice izostanka (tretji odstavek 113. člena ZPP).
Sodišče sme vselej izvesti narok za glavno obravnavo, če je pred tem ravnalo skladno z drugim odstavkom 280. člena ZPP in tretjim odstavkom 113. člena ZPP in navajanje pravne podlage za izvedbo naroka ni potrebno, saj sodišče mora izvesti glavno obravnavo, če ni izrecno določeno, da lahko o zadevi odloči brez nje. Glavna obravnava je osrednji del celotnega postopka in navajanje pravne podlage za njeno izvedbo v vabilu ni potrebno.
Dolžnost sodišča prve stopnje je, da skladno z določbo 6. člena ZPP, ki določa, da pravdni postopek teče v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi in skladno z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o sodiščih, ki določa, da sodišča poslujejo v slovenskem jeziku, da v primeru, če stranka vloži v spis listine, sestavljene v tujem jeziku, zahteva da te listine stranka priloži v overjenem prevodu skladno z določbo drugega odstavka 226. člena ZPP.
Sodišče je dolžnost opustilo, pri tem pa je dejansko stanje ugotavljalo na podlagi dokaznih listin, ki so v tujem jeziku in po tako izvedenem dokaznem postopku štelo, da je dejansko stanje, kot ga je zatrjevala tožeča stranka v celoti dokazano.
V skladu z načelom vestnosti in poštenja v civilnem postopku mora stranka obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov. Stroški, ki nastanejo zaradi strankinega neskrbnega ravnanja, niso potrebni pravdni stroški.
Čeprav tožnik ni umaknil tožbe zaradi izpolnitve zahtevka s strani druge toženke, pa je to storil takoj, ko je izvedel, da višina tožbenega zahtevka ne presega višine odbitne franšize. Ker je druga toženka predložila zavarovalno polico z navedbo odbitne franšize šele z vlogo z dne 4. 12. 2015, je nastanek njenih pravdnih stroškov izključna posledica njenega lastnega neskrbnega ravnanja tako v izvensodnem kot tudi v sodnem postopku. To pomeni, da so bili priglašeni stroški s strani druge toženke za pravdo nepotrebni, do povrnitve takih stroškov pa stranka na podlagi 155. člena ZPP ni upravičena.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic - opis kaznivega dejanja - nepremoženjska korist - koncesnina
Koncesnina predstavlja odmeno za program, ki ga bo visokošolski zavod izpeljal in bo z njim imel tudi stroške. Koncesnina zato ne predstavlja obogatitve oziroma premoženjske koristi. Obstoja le ekvivalenca med višino izplačane koncesnine in vrednostjo izrednega visokošolskega programa. Pridobitev koncesnine je zato nepremoženjska korist.
Tožnika utemeljeno navajata, da je sodišče tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izvršba nedopustna glede vsega ostalega pohištva in gospodinjskih aparatov v stanovanju na naslovu R., zmotno zavrnilo. Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je namreč vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Interes za ugotovitev nedopustnosti izvršbe imata tako tožnika le na zarubljenih premičninah, zato v pritožbi pravilno navajata, da je treba tožbo v delu, ki se nanaša na ostalo pohištvo in gospodinjske aparate, zavreči.
V dopolnilnem sklepu z 19. 8. 2013 je zapisano, da postanejo last oporočnih dedičev – tožnikov – premičnine, ki se nahajajo v stanovanju na naslovu R. in so bile last zapustnice. Sodišče prve stopnje je zmotno kot relevanten trenutek štelo čas smrti zapustnice, saj je odločilen trenutek sklepanja dednega dogovora, to je dne 15. 2. 2013. Dedni dogovor je namreč pogodba obligacijskega prava in sodišče tak sporazum le navede v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD). Pritožba ima zato prav, da tudi, če so bile sporne slike prenesene na R. po smrti zapustnice, je odločilno, ali so se nahajale na R. v času sklepanja dednega dogovora dne 15. 2. 2013 (in ne v času smrti).
V postopku je bilo ugotovljeno, da toženec prebiva v Ruski federaciji, kjer ima družino in premoženje, zato je tožnik izkazal, da bo moral terjatev uveljaviti v tujini.