ZGD-1 člen 501, 501/3, 515, 515/6. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - izključitev družbenika iz družbe - ogrožanje premoženja družbe
Če poslovodja brez smiselnega razloga zmanjšuje premoženje družbe, v kateri imata poslovna deleža obe stranki, s tem zmanjšuje tudi vrednost poslovnega deleža tožeče stranke. V primeru, da se med strankama začne postopek razdružitve skupnega premoženja, ne smeta posamično kot samostojna poslovodja razpolagati s premoženjem skupne družbe in z njim povečevati svojega posebnega premoženja. To povzroča samo nove spore, zato bi se morali stranki od začetka postopka razdružitve skupnega premoženja vzdržati enostranskih posegov vanj, razen če gre za nujna razpolaganja ali takšna, ki odvračajo škodo od družbe. Razpolaganje z nujno potrebnimi nepremičninami družbe je pomenilo spreminjanje oziroma ogrožanje premoženja družbe, kar je osnova ne le sodnega spora za izključitev dolžnice iz družbe, temveč zlasti spora za razdelitev skupnega premoženja med strankama. Brez ohranitve obstoječega stanja ne bo smisla postopka razdelitve skupnega premoženja in ta je med strankama ključen.
podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti
Glede na obdolženčevo kriminalno preteklost, njegovo nagnjenost k izvrševanju kaznivih dejanj z elementi nasilja, njegovo specialno povratništvo, pa tudi kriminalno količino, vsebovano v sedaj vloženi obtožbi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pripor neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, živečih v obdolženčevi okolici in tedaj tudi sorazmerne nevarnosti, ki bi nastopila z njegovo izpustitvijo na prostost.
Pritožnik zatrjuje, da ni prejel nobenega pisanja, ker se pošta dostikrat izgubi, ker se poštarji menjujejo, ker pošta zaide na napačen naslov in ker je pošta v "tem času" postala privat in je bilo veliko zmešnjave. Navedeno pomeni, da pritožnik izpodbija verodostojnost štirih ravnanj poštnih delavcev (vročevalcev) v časovnem razmiku šestih mesecev. Pritožbeno sodišče se strinja, da pri vročanju kljub pravno vzpostavljeni odgovornosti in nadzoru nad delom pošte lahko prihaja do napak. Ne glede na to te niso tako pogoste, da zakonodajalec ne bi smel določiti fikcije vročitve, če hkrati da stranki možnost, da dokazuje nasprotno. Pritožnikove navedbe so preveč splošne (za njihovo dokazovanje pa tudi ni predlagal nobenih dokazov), da bi mogle vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082719
SPZ člen 141.
dogovor o ustanovitvi hipoteke - pogodbena hipoteka - ustanovitev hipoteke v dobri veri - načelo kavzalnosti - originarno pridobljena lastninska pravica - skupno premoženje bivših zakoncev
Pogodbena pridobitev hipoteke učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
V skladu z načelom kavzalnosti ima neveljavnost dogovora o ustanovitvi hipoteke za posledico neveljavnost ustanovitve hipoteke.
Ravnanje drugega toženca je najmanj neskrbno, ker od tožnice kot imetnice nevpisane lastninske pravice ni pridobil pisnega soglasja za sklenitev pogodbe in vpis hipoteke v zemljiško knjigo. Zato ob koliziji nasproti si stoječih pravic, in sicer pogodbeno pridobljene hipoteke in originarno pridobljene lastninske pravice tožnice, drugotoženi ne more imeti prednosti pred tožnico, ker vsa prizadevanja tožnice, s katerimi je bil drugotoženi kot udeleženec pravdnega postopka v letu 2011 seznanjen, ne dajejo podlage za zaključek, da je bil ob sklepanju druge prodajne pogodbe, ki je vsebovala tudi pogodbo o ustanovitvi hipoteke, dobroveren.
umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – nepogojno soglasje – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – stroški postopka – ustavitev postopka
To, da se je toženec strinjal z umikom tožbe „pod pogojem, da bo tožnica poravnala stroške postopka“, ni podaja soglasja k umiku pod pogojem, pač pa gre za nepogojno soglasje k umiku tožbe in sočasno za zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov.
Tožeči stranki je uspelo dokazati, da je utemeljeno odstopila od Kreditne pogodbe. Odstop od sklenjene pogodbe ji omogočajo določila 108. člena OZ. Ker je bila kreditna pogodba razdrta, je odpadla pravna podlaga za obročno plačilo. Obvestila o zapadlih, a neplačanih obrokih, obvestilo pred tožbo in o prekinitvi pogodbe s končnim obračunom, je tožeča stranka tožencu poslala na naslov, na katerega so mu bila poslana tudi sodna pisanja, zato so neutemeljene sicer tudi prepozne pritožbene navedbe, da ni prejel opominov.
Toženec je dolžan razen zapadlih obrokov kredita plačati tudi diskontirano vrednost obrokov, ki do odstopa od pogodbe še niso zapadli. S tem, ko ni izpolnjeval svojih pogodbenih obveznosti, je zaradi kršitve pogodbe dolžan plačati tudi škodo, ki je nastala tožeči stranki (drugi odstavek 239. člena OZ). Pogodbeni interes tožnice je bil, da ji toženec plača obresti za posojeni denar.
vloga poslovno nesposobne osebe – pritožba poslovno nesposobne osebe – (delni) odvzem poslovne sposobnosti – pravni učinki procesnih dejanj – ugotovitveni sklep
Izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
Izrecne ureditve, kako ravnati s pritožbo, ki jo vloži poslovno nesposobna oseba, sicer ni. Pravno dejstvo pa je, da ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov in je torej neupoštevna. Sodišče zato o tem pravnem dejstvu izda ugotovitveni sklep.
Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in je res vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Besedna zveza “ta notarski zapis” se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal zavarovanje na njegovo katerokoli premoženje.
Na upniku je, da določno označi sporazum o krajevni pristojnosti, sodišče mu mora slediti le takrat, če določbe o stvarni pristojnosti v samem ZPP to dovoljujejo.
OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – objektivna pogojenost odškodnine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vinjen voznik – vožnja pod vplivom alkohola – dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – pomanjkljiva dokazna ocena – novo sojenje pred drugim sodnikom
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je glede na izvedene dokaze dokazno breme prevaljeno na tožnika, da dokaže, da ni vedel za alkoholiziranost voznika oz. da voznik v času nesreče ni bil pod vplivom alkohola.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-1, 198, 198/1, 198/2, 200. ZZK-1 člen 189, 190.
vrstni red poplačila - prednostno poplačilo - stroški
197. člen ZIZ ne razlikuje med upniki izvršilnega postopka (med upnikom, ki je predlagal prodajo nepremičnine, in ostalimi upniki, ki so pristopili k postopku prodaje nepremičnine) in določa vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo. Gre za uzakonjeno načelo realne prioritete, kar pomeni, da se v kategoriji „stroški izvršilnega postopka“ poplačajo tako stroški upnika, ki je sprožil izvršilni postopek, kakor tudi stroški ostalih upnikov.
prekinitev zapuščinske obravnave – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – skupno premoženje – dedna izjava – razveljavitev dedne izjave
Podlage za prekinitev zapuščinskega postopka do zaključka zapuščinskega postopka po pokojni A. C. zakon ne daje. Verjetno je sicer, da bo tudi v zapuščinskem postopku po pok. A. C. obseg zatrjevanega dodatno najdenega premoženja sporen, vendar tudi tam zapuščinsko sodišče tega vprašanja ne bo smelo reševati samo, ampak bo to stvar pravde.
Dedič lahko (s tožbo v pravdi) zahteva razveljavitev dane dedne izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti (drugi odstavek 138. člena ZD), vendar pa je takšna zahteva vezana na subjektivni in objektivni rok po 99. členu OZ.
URS člen 27. ZKP člen 18, 18/1, 83, 83/2. ZVOP-1 člen 77.
izločitev dokazov - nezakonito pridobljen dokaz - dokaz pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - posnetek nadzornih kamer - video nadzor znotraj delovnih prostorov - pisna obveščenost zaposlenih o izvajanju video nadzora - tehtanje pravic - varstvo zasebnosti - pravica do varnosti oškodovanca - varovanje premoženja družbe
Namen video nadzora je bilo varovanje premoženja družbe, pri čemer se je izvajal na odprtem skladiščnem prostoru. Na takem prostoru obdolženec ne more uživati varstva zasebnosti, ker video nadzor zagotavlja pravico do varnosti oškodovanca in za snemanje ni potrebno soglasje oseb, ki se znajdejo v nadzorovanem območju.
ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 207, 207/2, 208, 208/1.
postopek osebnega stečaja – poslovna sposobnost stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – omejitev pravdne sposobnosti stečajnega dolžnika – prekinitev postopka
V konkretni tožbi gre za terjatev, ki ima lahko vpliv na stečajno maso. Gre sicer za nedenarno terjatev, vendar zahtevek na ugotovitev, da sta posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve nična, vpliva na obseg stečajne mase, saj se je z navedeno posojilno pogodbo tožeča stranka toženi stranki zavezala vrniti znesek 60.000,00 EUR. Glede na navedeno je v predmetni pravdi tožeča stranka z uvedbo osebnega stečaja pravdno sposobnost izgubila.
ZPP člen 229, 229/2, 337, 337/1. ZJN-2 člen 4, 4/2, 6, 6/2, 24, 24/2. OZ člen 106, 107, 470, 470/1.
priča – izpoved – pravno mnenje priče
Priče se zaslišijo zato, da se dajo podatki o dejstvih, ki se dokazujejo (drugi odstavek 229. člena ZPP). Njihova pravna mnenja so nezavezujoča in kot takšna nepomembna. Pravilna uporaba materialnega prava je dolžnost sodišča. Odločitev o pravnih posledicah posameznih kršitev, če so sploh obstajale, je stvar sodne presoje.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080265
ZZZDR člen 12. ZD člen 10, 10/2, 141. ZPP člen 182, 182/3.
dediščinska tožba – dedna pravica – izvenzakonska skupnost – življenjska skupnost – skupno življenje – notranje čustveno razmerje – medsebojna čustvena navezanost – medsebojna pomoč
Ugotovitve, da sta pravni prednik tožnikov in pokojna prijateljevala že pred smrtjo njenega moža, da se je pravni prednik tožnikov k njej preselil kmalu po smrti njenega moža, da sta si življenjsko skupnost ustvarila v zrelih letih in sta skupaj ostala do njene smrti, omogočajo sklep o njuni moralni, čustveni in duhovni povezanosti. Pri presoji vsebine njune življenjske skupnosti ni nepomembno, da sta si skupno življenje ustvarila šele v zrelih letih.
Ne držijo pritožbene navedbe, da je že grožnja s smrtjo dovolj težko dejanje, da je lahko razlog za razdedinjenje po prvem odstavku 126. člena ZD. Ta določba jasno določa, da je dedno nevreden, kdor z naklepom vzame ali poskusi vzeti življenje zapustniku, kar pa sploh ni bilo zatrjevano.
Pri kršitvi dolžnosti preživljanja staršev je treba ugotoviti ne le, da je bila eksistenca zapustnika resno ogrožena, ampak tudi, da je dedič za to vedel in da je imel možnost izpolnjevati svojo dolžnost, pa tega zavestno ni hotel.
Tožnika utemeljeno navajata, da je sodišče tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izvršba nedopustna glede vsega ostalega pohištva in gospodinjskih aparatov v stanovanju na naslovu R., zmotno zavrnilo. Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je namreč vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Interes za ugotovitev nedopustnosti izvršbe imata tako tožnika le na zarubljenih premičninah, zato v pritožbi pravilno navajata, da je treba tožbo v delu, ki se nanaša na ostalo pohištvo in gospodinjske aparate, zavreči.
V dopolnilnem sklepu z 19. 8. 2013 je zapisano, da postanejo last oporočnih dedičev – tožnikov – premičnine, ki se nahajajo v stanovanju na naslovu R. in so bile last zapustnice. Sodišče prve stopnje je zmotno kot relevanten trenutek štelo čas smrti zapustnice, saj je odločilen trenutek sklepanja dednega dogovora, to je dne 15. 2. 2013. Dedni dogovor je namreč pogodba obligacijskega prava in sodišče tak sporazum le navede v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD). Pritožba ima zato prav, da tudi, če so bile sporne slike prenesene na R. po smrti zapustnice, je odločilno, ali so se nahajale na R. v času sklepanja dednega dogovora dne 15. 2. 2013 (in ne v času smrti).