izključitev manjšinskih delničarjev - squeeze out - predrtje registrske zapore
V primeru iztisnitve delničarjev se interesi družbe in glavnega delničarja vrednotijo višje kot interes manjšinskega delničarja. Z institutom izključitve se krepi prav svobodna gospodarska pobuda glavnega delničarja. Prebitje registrske zapore bo v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja lažje kot v postopku vpisa pripojitve delniške družbe.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082719
SPZ člen 141.
dogovor o ustanovitvi hipoteke - pogodbena hipoteka - ustanovitev hipoteke v dobri veri - načelo kavzalnosti - originarno pridobljena lastninska pravica - skupno premoženje bivših zakoncev
Pogodbena pridobitev hipoteke učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
V skladu z načelom kavzalnosti ima neveljavnost dogovora o ustanovitvi hipoteke za posledico neveljavnost ustanovitve hipoteke.
Ravnanje drugega toženca je najmanj neskrbno, ker od tožnice kot imetnice nevpisane lastninske pravice ni pridobil pisnega soglasja za sklenitev pogodbe in vpis hipoteke v zemljiško knjigo. Zato ob koliziji nasproti si stoječih pravic, in sicer pogodbeno pridobljene hipoteke in originarno pridobljene lastninske pravice tožnice, drugotoženi ne more imeti prednosti pred tožnico, ker vsa prizadevanja tožnice, s katerimi je bil drugotoženi kot udeleženec pravdnega postopka v letu 2011 seznanjen, ne dajejo podlage za zaključek, da je bil ob sklepanju druge prodajne pogodbe, ki je vsebovala tudi pogodbo o ustanovitvi hipoteke, dobroveren.
ZP-1 člen 56, 56/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa
Iz opisa prekrška so razvidni vsi zakonski znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP (pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradnem kvizu na TV ..., namesto razpisane nagrade - prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV), način storitve in odločilne okoliščine.
OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska terjatev – zastaranje – premoženjska škoda – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi oškodovanec glede na okoliščine primera, ob običajni skrbnosti, lahko izvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Ni treba, da se oškodovanec seznani z natančnim zneskom škode, temveč zadošča, da ima podatke, na podlagi katerih lahko ugotovi in zazna obseg škode.
alternativno prestajanje izrečene zaporne kazni - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja okoliščin - subjektivne in objektivne okoliščine - odločba o kazenski sankciji - oprava dela v splošno korist
Sodišče prve stopnje se ni osredotočilo le na okoliščine, povezane z osebnostjo storilca, kot to počne pritožba, temveč je pravilno ocenilo in presodilo tudi okoliščine povezane s kaznivim dejanjem ter z ustrezno presojo, ki jo je v napadenem sklepu tudi razumno obrazložilo, odločilo, da predlog obsojenca za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist ni sprejemljiv.
Sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je skrajen ukrep, ki ga sodišče lahko uporabi samo takrat, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven zaprtega oddelka psihiatrične bolnice.
Pritožnik zatrjuje, da ni prejel nobenega pisanja, ker se pošta dostikrat izgubi, ker se poštarji menjujejo, ker pošta zaide na napačen naslov in ker je pošta v "tem času" postala privat in je bilo veliko zmešnjave. Navedeno pomeni, da pritožnik izpodbija verodostojnost štirih ravnanj poštnih delavcev (vročevalcev) v časovnem razmiku šestih mesecev. Pritožbeno sodišče se strinja, da pri vročanju kljub pravno vzpostavljeni odgovornosti in nadzoru nad delom pošte lahko prihaja do napak. Ne glede na to te niso tako pogoste, da zakonodajalec ne bi smel določiti fikcije vročitve, če hkrati da stranki možnost, da dokazuje nasprotno. Pritožnikove navedbe so preveč splošne (za njihovo dokazovanje pa tudi ni predlagal nobenih dokazov), da bi mogle vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0086961
OZ člen 179, 179/1, 288. ZPP člen 168. ZST-1 člen 15. ZBPP člen 46, 48.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – fizičen napad – napad na življenje in telo – davljenje – strah – primarni strah – sekundarni strah – smrtni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – posledice škodnega dogodka – delno plačilo – vračunanje obresti in stroškov – povračilo pravdnih stroškov – oprostitev plačila sodne takse – prevalitev plačila sodne takse – stroški brezplačne pravne pomoči
Strah za življenje, ki je tudi po oceni izvedencev izzvenel kmalu po napadu, je pri tožnici ostal oziroma se preoblikoval v začasen, dalj časa trajajoč strah (ki ga je trpela leto dni po dogodku oziroma ga občasno še vedno trpi) – strah pred ponovnim napadom oziroma pred napadalcem, ki pa vendarle ni dosegel praga nepremoženjske škode v takšnem obsegu, ki opravičuje in je podlaga za priznanje odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pravilo iz 288. člena OZ (po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica) pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se tudi časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.
ZST-1 v 15. členu vzpostavlja neposredno razmerje med stranko in državo (in ne med pravdnima strankama) in določa, da mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku delno ali v celoti uspela, plačati njen nasprotnik, sodišče pa mora o plačilu sodne takse odločati po uradni dolžnosti. Sodišče (prve stopnje) bo tako taksno obveznost v obsegu, kot je tožnica z zahtevkom uspela, po uradni dolžnosti izterjalo neposredno od tožencev.
Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in je res vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Besedna zveza “ta notarski zapis” se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal zavarovanje na njegovo katerokoli premoženje.
Tožeči stranki je uspelo dokazati, da je utemeljeno odstopila od Kreditne pogodbe. Odstop od sklenjene pogodbe ji omogočajo določila 108. člena OZ. Ker je bila kreditna pogodba razdrta, je odpadla pravna podlaga za obročno plačilo. Obvestila o zapadlih, a neplačanih obrokih, obvestilo pred tožbo in o prekinitvi pogodbe s končnim obračunom, je tožeča stranka tožencu poslala na naslov, na katerega so mu bila poslana tudi sodna pisanja, zato so neutemeljene sicer tudi prepozne pritožbene navedbe, da ni prejel opominov.
Toženec je dolžan razen zapadlih obrokov kredita plačati tudi diskontirano vrednost obrokov, ki do odstopa od pogodbe še niso zapadli. S tem, ko ni izpolnjeval svojih pogodbenih obveznosti, je zaradi kršitve pogodbe dolžan plačati tudi škodo, ki je nastala tožeči stranki (drugi odstavek 239. člena OZ). Pogodbeni interes tožnice je bil, da ji toženec plača obresti za posojeni denar.
sodni penali - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - začetek teka dodatnega roka
Dodatni rok, ki ga določi sodišče v sklepu o določitvi sodnih penalov, po svoji vsebini pomeni naknadni izpolnitveni – paricijski rok, za katerega začetek teka se uporablja drugi odstavek 19. člena ZIZ, ki predpisuje, da začne teči rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti naslednji dan od dneva vročitve odločbe dolžniku. Če ni vložena pritožba, je za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, v primeru pritožbe pa začne paricijski rok teči prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080265
ZZZDR člen 12. ZD člen 10, 10/2, 141. ZPP člen 182, 182/3.
dediščinska tožba – dedna pravica – izvenzakonska skupnost – življenjska skupnost – skupno življenje – notranje čustveno razmerje – medsebojna čustvena navezanost – medsebojna pomoč
Ugotovitve, da sta pravni prednik tožnikov in pokojna prijateljevala že pred smrtjo njenega moža, da se je pravni prednik tožnikov k njej preselil kmalu po smrti njenega moža, da sta si življenjsko skupnost ustvarila v zrelih letih in sta skupaj ostala do njene smrti, omogočajo sklep o njuni moralni, čustveni in duhovni povezanosti. Pri presoji vsebine njune življenjske skupnosti ni nepomembno, da sta si skupno življenje ustvarila šele v zrelih letih.
odločitev o stroških postopka - postopek v interesu predlagatelja
O stikih otroka s starima staršema odloča sodišče po določbi tretjega odstavka 106.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v nepravdnem postopku.
zavarovanje AO plus – prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – poškodba roke – frizerka
Prvostopenjsko sodišče je pri dosoji odškodnine za skaženost ugotovljena dejstva, da je tožeča stranka po poklicu frizerka, da je leva roka z vidno brazgotino na hrbtišču stalno izpostavljena pogledom strank, pri čemer gre tožeča stranka z roko tudi v neposredno bližino strank in se jih celo dotika, kar je moteče, premalo upoštevalo. Upoštevaje dejstvo, da se brazgotine na hrbtni stranki leve roke (dlani) ne da pokriti z oblačili in je vseskozi vidna zunanji okolici, in zlasti glede na poklic tožeče stranke, je po oceni višjega sodišča primerna denarna satisfakcija za to obliko škode 1.500,00 EUR.
umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – nepogojno soglasje – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – stroški postopka – ustavitev postopka
To, da se je toženec strinjal z umikom tožbe „pod pogojem, da bo tožnica poravnala stroške postopka“, ni podaja soglasja k umiku pod pogojem, pač pa gre za nepogojno soglasje k umiku tožbe in sočasno za zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086070
ZOPNI člen 2 – 9, 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 10/2, 17a, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 20/1-4, 27, 27/3, 28, 28/2, 34, 34/1, 34/2, 57, 57/1, 72, 72/3. KZ člen 269, 269/1. KZ-1 člen 263. URS člen 67. ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-4, 272.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – domneva o nezakonito pridobljenem premoženju – začasno zavarovanje odvzema premoženja – finančna preiskava – retroaktivna uporaba zakona – pogoji za začasno zavarovanje – pogoji za začasno zavarovanje med postopkom finančne preiskave – nadomestni odvzem – obstoj nevarnosti – kataloško kaznivo dejanje – sprejemanje daril za nezakonito posredovanje – pravica do izjave – dokazno breme
Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI spada med ukrepe, ki se izrekajo tudi brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Predstavlja ukrep civilno pravne narave, ki se realizira v pravdnem postopku. Predmet postopka torej ni obsodba ravnanja osebe, marveč odvzem nezakonito pridobljene stvari. Sprožilna okoliščina za začetek postopka po ZOPNI je razlog za sum, da posamezna oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, ki se izkaže v predkazenskem ali kazenskem postopku in njegova skupna vrednost presega 50.000 EUR.
Okoliščino, da so bili podani utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja je izkazoval obtožni predlog, vložen proti zapustniku.
Vsebinska povezanost obdobja, za katerega se sme opraviti finančna preiskava in premoženja, ki je domnevno nezakonitega izvora in zato tarča odvzema, omogoča ustavnoskladno razlago navedenih določil, po kateri časovna omejitev finančne preiskave pomeni tudi (časovno) omejitev obsega premoženja nezakonitega izvora na le tisto, ki je bilo pridobljeno največ pet let pred letom storitve kaznivega dejanja. Le tisto, kar sme biti predmet finančne preiskave, more in sme biti element domneve o nezakonitem izvoru premoženja, konkretneje, element pri računanju nesorazmerja iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZOPNI, in le tisto sme zato biti predmet odvzema po prvem odstavku 34. člena ZOPNI. Premoženje pridobljeno več kot pet let pred letom storitve kaznivega dejanja torej ne more biti tarča odvzema iz navedenega določila.
V skladu z načelom vestnosti in poštenja v civilnem postopku mora stranka obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov. Stroški, ki nastanejo zaradi strankinega neskrbnega ravnanja, niso potrebni pravdni stroški.
Čeprav tožnik ni umaknil tožbe zaradi izpolnitve zahtevka s strani druge toženke, pa je to storil takoj, ko je izvedel, da višina tožbenega zahtevka ne presega višine odbitne franšize. Ker je druga toženka predložila zavarovalno polico z navedbo odbitne franšize šele z vlogo z dne 4. 12. 2015, je nastanek njenih pravdnih stroškov izključna posledica njenega lastnega neskrbnega ravnanja tako v izvensodnem kot tudi v sodnem postopku. To pomeni, da so bili priglašeni stroški s strani druge toženke za pravdo nepotrebni, do povrnitve takih stroškov pa stranka na podlagi 155. člena ZPP ni upravičena.
OZ člen 190, 199, 204, 358, 358-2, 360. SPZ člen 48, 48/3, 67, 67/1, 67/2, 67/4, 67/5.
neupravičena obogatitev - poslovodstvo brez naročila - vlaganje brez soglasja solastnika - zastaranje
Načeloma velja, da terjatev iz naslova neupravičene obogatitve zapade v trenutku, ko se prikrajšana in obogatena stranka seznanita, da je prišlo do neupravičene obogatitve. Torej ko se seznanita z vzročno zvezo med prikrajšanjem in okoriščenjem. Vendar zahtevki iz neupravičene obogatitve ne nastanejo le v primerih, ko kasneje odpade pravna podlaga, ampak tudi v primerih, ko nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila. V postopku je odločilna tako korist obogatenega, kot škoda prikrajšanega, zato je pri zastaranju treba upoštevati razloge za nastanek prikrajšanja in druge posebnosti, zaradi katerih prikrajšani ni uveljavil terjatve v zastaralnem roku po prehodu koristi na obogatenega. V konkretnem primeru je treba pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja upoštevati posebne okoliščine konkretnega primera, ki utemeljujejo tezo, da je tožnik izkazal posebne razloge, zaradi katerih svoje pravice ni uveljavil, zato njegova terjatev ni zastarala.
neveljavnost oporoke - darilo - vračunanje daril v dedni delež - skupno premoženje zakoncev - ugovor o obstoju skupnega premoženja
Nepremičnine sodijo v skupno premoženje zakoncev ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi vpisan le eden od zakoncev. Nepravilno je stališče pritožnikov, da sklenitev darilne pogodbe pomeni priznanje lastništva drugemu zakoncu, zaradi česar naj bi bilo dokazovanje obstoja skupnega premoženja izključeno. Niti vknjižba v zemljiško knjigo niti sklenitev darilne pogodbe namreč ne spreminjata na podlagi zakona pridobljenih pravic drugega zakonca. Zakonec zato sme dokazovati, da je bila darilna pogodba, sklenjena z drugim zakoncem, darilo le v delu, v preostalem pa je predstavljala ureditev dejanskega stanja glede lastništva. Takšno dokazovanje je mogoče že po splošnih pravilih obligacijskega prava, in sicer tudi kadar je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa ali overjena pred sodnikom. Zakon v primerih tovrstne obličnosti namreč izjem glede možnosti dokazovanja drugačne volje od v pogodbi izražene ne določa.
Tožeča stranka zmotno meni, da bi morala toženka za ugotovitev deleža na skupnem premoženju v obravnavani zadevi postaviti poseben zahtevek. Zadošča namreč, da je zahtevku tožnikov ugovarjala in podala ustrezno trditveno podlago glede obstoja skupnega premoženja.
Zakon o dedovanju namreč ne ureja le možnosti zahtevati vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža (urejeno v 35. členu ZD), temveč tudi ustanovo vračunanja darila v dedni delež dediča (46. člen ZD). Ustanova vračunanja daril in volil v dedni delež pride v poštev pri zakonitem dedovanju in omogoča, da dobijo tisti dediči, ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja, pri zakonitem dedovanju efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Vračunanje daril se opravi na zahtevo sodediča, in sicer na podlagi samega zakona, ki vzpostavlja domnevo, da zapustnik z naklonitvijo darila ni hotel posameznega dediča preferirati. Če dedič ne vrne darovanega zneska v zapuščino, se vračunanje opravi računsko (idealna kolacija). Vsakemu sodediču, ki vračunanje darila zahteva, se tako najprej dodeli iz zapuščine enaka vrednost, kot je vrednost darila, ki ga je dobil dedič, kateremu se darilo vračunava, ostanek zapuščine pa se potem razdeli med dediče v razmerju njihovih dednih deležev.