OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska terjatev – zastaranje – premoženjska škoda – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi oškodovanec glede na okoliščine primera, ob običajni skrbnosti, lahko izvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Ni treba, da se oškodovanec seznani z natančnim zneskom škode, temveč zadošča, da ima podatke, na podlagi katerih lahko ugotovi in zazna obseg škode.
postopek preventivnega prestrukturiranja - sklep o začetku postopka - učinki začetka postopka - terjatve zavarovane po zfz
Iz navedenega izhaja, da je določba 3. točke tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP, po kateri mora izrek sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja vsebovati tudi ugotovitev sodišča, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev in posledično izpodbijani sklep v 2. točki izreka, v kolikor osnovni seznam finančnih terjatev vsebuje tudi finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP.
Tožeči stranki je uspelo dokazati, da je utemeljeno odstopila od Kreditne pogodbe. Odstop od sklenjene pogodbe ji omogočajo določila 108. člena OZ. Ker je bila kreditna pogodba razdrta, je odpadla pravna podlaga za obročno plačilo. Obvestila o zapadlih, a neplačanih obrokih, obvestilo pred tožbo in o prekinitvi pogodbe s končnim obračunom, je tožeča stranka tožencu poslala na naslov, na katerega so mu bila poslana tudi sodna pisanja, zato so neutemeljene sicer tudi prepozne pritožbene navedbe, da ni prejel opominov.
Toženec je dolžan razen zapadlih obrokov kredita plačati tudi diskontirano vrednost obrokov, ki do odstopa od pogodbe še niso zapadli. S tem, ko ni izpolnjeval svojih pogodbenih obveznosti, je zaradi kršitve pogodbe dolžan plačati tudi škodo, ki je nastala tožeči stranki (drugi odstavek 239. člena OZ). Pogodbeni interes tožnice je bil, da ji toženec plača obresti za posojeni denar.
Sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je skrajen ukrep, ki ga sodišče lahko uporabi samo takrat, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven zaprtega oddelka psihiatrične bolnice.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081750
URS člen 22. ZOPNI člen 27, 29, 29/1. ZPP člen 5, 11, 11/1, 110, 110/2, 110/3, 286a.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – rok za vložitev pripravljalne vloge – prošnja za podaljšanje roka pred iztekom roka – možnost izjave – sodni rok – procesni rok – pravica stranke do izjave
Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in se zadeve obravnavajo prednostno. Torej si mora sodišče še posebej prizadevati, da se opravi brez zavlačevanja. To načelo je treba upoštevati tudi pri določanju sodnih rokov za posamezna dejanja pravdnih strank, vendar tako, da z morebitnimi prekratkimi in prekluzivnimi roki ni poseženo v pravico strank do izjave.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo
Tudi če bi višje sodišče spremenilo izpodbijani sklep in bi ugodilo predlogu za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave, tak sklep na nadaljevanje stečajnega postopka ne bi imel vpliva, saj je postopek poenostavljene prisilne poravnave že pravnomočno končan. To pa pomeni, da tudi ugoditev pritožbi ne bi za dolžnika predstavljala nobene pravne koristi.
Za začetek teka zastaralnega roka pri uveljavljanju negmotne škode mladoletnega tožnika je odločilen trenutek, ko starši zvejo ali bi mogli (s stališča starševskih obveznosti do otroka pa tudi morali) izvedeti za obseg otrokove škode. Dolžina zastaralnega roka pa se presoja z uporabo določb o zastaranju poslovne odškodninske odgovornosti, pri čemer odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s kršitvijo pogodbene obveznosti, ki ne izvira iz gospodarske pogodbe, v konkretnem primeru škoda, ki je nastala s kršitvijo pojasnilne dolžnosti, zastara v petih letih.
upniški odbor - mnenje upniškega predloga - soglasje upniškega odbora - varovanje interesov upnikov - seja upniškega odbora - vročanje pisanj upniškemu odboru - vročanje zahteve za mnenje - objava zahteve za mnenje
Ustaljena praksa v zvezi s pridobivanjem mnenja upniškega odbora se je izoblikovala v času, ko je takrat veljavni ZFPPIPP predpisoval, da mora sodišče pred izdajo določenih sklepov zahtevo za mnenje vročiti upniškemu odboru, namesto sedaj predpisane objave zahteve. Ne glede na to, da opisan način dela odstopa od določb 88. člena ZFPPIPPP, pa z njimi ni v nasprotju in je za upniški odbor bistveno bolj ugoden. V konkretnem primeru je bil upniški odbor, namesto da bi moral spremljati spletne strani v zvezi z objavo predloga, o predlogu obveščen po elektronski pošti, predsednica upniškega odbora pa bi po tem obvestilu, v obeh primerih: vročitev ali objava, morala sklicati sejo.
OZ člen 5, 648. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop naročnika od pogodbe – plačilo po posameznih fazah – pravočasno grajanje procesnih kršitev – substanciranje dokaznega predloga
Pogodbeno so bile dogovorjene posamezne faze, ki so vsaka zase predstavljale samostojno podlago za plačilo, tožena stranka pa je bila dogovorjene deleže vseh pogodbenih del zavezana plačati šele po zaključenih fazah, do česar pa ni prišlo. V primeru, ko vsaka posamezna faza prestavlja samostojno plačilno podlago, uporaba določila 648. člen OZ na način, kot ga v tem postopku uveljavlja tožeča stranka, torej da je upravičena do plačila celotne pogodbene vrednosti, ne glede na (opravljen) obseg dela, ne pride v poštev.
Tožeča stranka zatrjevane procesne kršitve ni grajala že na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje dokazne predloge zavrnilo. Poznejše grajanje, vključno v pravnih sredstvih se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde ni mogla prej navesti.
Navedba, da bi priča lahko izpovedala o vseh dogovorih in dogajanju glede izvedbe del, za ugoditev dokaznemu predlogu ne more zadostovati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002036
ZKP člen 502, 502/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - protipravno pridobljena premoženjska korist - opis kaznivega dejanja
Očitek pritožbe, da je obtoženi s kaznivim dejanjem pridobil premoženjsko korist, ki ni konkretizirana, je neutemeljen, saj iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da naj bi si soobtožena pridobila 301.600,00 EUR premoženjske koristi, od tega pa obtožencu namenila 38.890,00 EUR premoženjske koristi.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3. ZDR-1 člen 137. ZZVZZ člen 28, 29.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj – plačilo plač – plačilo nadomestila plač
S tem, ko je tožeča stranka sodbo izvršila, je pridobila pravice na podlagi zakona.
V trenutku, ko se po sodbi vzpostavi delovno razmerje za nazaj, mora delodajalec vplačati tudi zaostale plače v višini bruto plače oziroma v višini nadomestil plač za čas bolniškega staleža. Za sporno obdobje, ko je bilo vzpostavljeno delovno razmerje za nazaj, pa tudi delodajalec pridobi (za nazaj) pravice zahtevati povračilo nadomestil za čas bolniške odsotnosti tožene stranke.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-3.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - nelikvidnost - prezadolženost - uveljavljanje terjatve v izvršilnem postopku - izbira pravne poti - namen stečajnega postopka - namen izvršilnega postopka
Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča že nastop enega od obeh položajev (ali trajnejša nelikvidnosti ali prezadolženost). Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upirati z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
Ni podlage, da bi se upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve oziroma upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja z obrazložitvijo, da lahko svojo terjatev uveljavlja v izvršilnem postopku. Namen izvršilnega in stečajnega postopka je sicer identičen - poplačilo upnikove terjatve. Toda zgolj ta ugotovitev ne zadošča za zaključek, da upnikov položaj v stečajnem postopku ne bo ugodnejši. Četudi bi upnik lahko dosegel poplačilo v drugem postopku, lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Sodna praksa je o tem vprašanju enotna.
poprava pomotnega vpisa - pravica do izjave nasprotnega udeleženca - soglasje prizadetih oseb s popravo pomote
1. Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1. Z novelo ZZK-1C je bila črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo v tem postopku predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice, ima pa nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku.
2. Poprava pomote je dopustna le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča oziroma če osebe, za katere bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglašajo.
skupno premoženje - plačevanje kredita za skupno premoženje - plačilo skupnih dolgov
Toženec je trdil, da je 27.8.2010 (po razpadu zunajzakonske zveze, ki je razpadla novembra 2008) sklenil z banko kreditno pogodbo in s tem kreditom poplačal kredite, s katerimi sta stranki pridobivali skupno premoženje. Navedel je banke, pri katerih so bili ti krediti najeti in tudi zneske, iz njegovih navedb pa ni razvidno, kdaj so bili ti krediti najeti. Tožnica je že v odgovoru na nasprotno tožbo nasprotovala njegovemu zahtevku z obrazložitvijo, da so v kreditni pogodbi z dne 27.8.2010 navedeni tudi krediti, s katerimi ni seznanjena in ne ve, na kaj se nanašajo, ne ve v katerem obdobju so bili krediti sklenjeni.
Prvostopenjsko sodišče na podlagi njegovih navedb in predloženih dokazov ni moglo ugotoviti zneska skupnega dolga po posameznih kreditnih pogodbah, ki naj bi ga toženec odplačal iz svojega posebnega premoženja po razpadu zunajzakonske skupnosti. Njegove trditve so bile preveč pavšalne.Upoštevati je potrebno, da je tožnica zahtevku nasprotovala, opozarjala je na pomanjkljive navedbe, opozorilo ga je tudi prvostopenjsko sodišče, zato bi moral svoj zahtevek ustrezno obrazložiti. Ker tega ni storil, prvostopenjsko sodišče ni moglo preizkusiti, ali mu tožnica iz naslova plačila skupnih dolgov res dolguje vtoževani znesek.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami – dajanje v promet – prepustitev droge v uporabo
Iz krivdoreka izpodbijane sodbe pa izhaja očitek obtožencu, da je zaradi dajanja v promet (ne pa zaradi nadaljnje prodaje!) kupoval, hranil in prenašal prepovedano substanco, kar je nova izvršitvena oblika, s katero je bila dopolnjena določba prvega odstavka člena 186 KZ-1 z novelo KZ-1 B1, ki velja od 15. 5. 2012 dalje in je torej veljala že v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja. Ta izvršitvena oblika pa glede na utemeljitev predlagatelja prav tako vključuje kupovanje, hrambo ali prenašanje prepovedane substance zaradi dajanja v promet zaradi zaznanih primerov hrambe droge izključno z namenom razdeliti drogo drugim osebam (uživalcem) na način, da pri tem sicer ne gre za prodajo, ampak za prepustitev droge v uporabo na zabavah, druženjih, torej tudi v takih primerih, kot je obravnavani
začasen odvzem vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom - rok za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rok za vložitev obtožnega predloga
Predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja in predlog za uvedbo kazenskega postopka morata biti predlagana v osemdnevnem roku po prejemu kazenske ovadbe.
Anuitete morajo biti: 1. vnaprej določene, 2. zneskovno enake in 3. zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za anuitete in (zato) tudi ne za triletni zastaralni rok, pač pa za navadna obročna odplačila.
zahteva za sodno varstvo - hitri postopek - zavrženje zahteve za sodno varstvo kot prepozne - pravočasnost vložene zahteve za sodno varstvo - poslovanje prekrškovnih organov z zahtevo za sodno varstvo
Tako torej ni dvoma, da je prvostopno sodišče glede na redosled procesnih dejanj prekrškovnega organa, ki izhaja iz spisovnega gradiva poslovalo v nasprotju z določbami člena 65 ZP-1, ki izrecno razdeljujejo način poslovanja sodišča v primeru, ko prejme ZSV storilca zoper odločitev prekrškovnega organa v primeru, ko prekrškovni organ izda sklep o zavrženju (prepozne ali nedovoljene) ZSV (določba desetega odstavka člena 65 ZP-1), s čemer se je brez dvoma prvostopnemu sodišču pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, kar je vplivalo na zakonitost tako sprejete odločitve.