Ker se je z realizacijo sklepa o izvršbi končala izvršba, dejansko ni več izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ugovor tretjih kot prepozen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086785
OZ člen 619 – 648, 649. ZPP člen 286.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – plačilo – določitev plačila – cena – dogovor o okvirni ceni – fiksna cena – nedovoljene pritožbene novote – navajanje novih dejstev – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – izvedensko mnenje
Tudi gradbena pogodba je v 649. členu OZ opredeljena kot podjemna pogodba. Razlika med podjemno in gradbeno pogodbo je v opredelitvi izpolnitvenih dejanj izvajalca oz. podjemnika. Izpolnitveno dejanje pri gradbeni pogodbi je izvršitev (oprava, dokončanje) določenega posla – bodisi izgradnja novega objekta bodisi izvedba (dokončanje) drugih gradbenih del na obstoječem objektu. Predmet gradbene pogodbe je torej izdelava nove stvari – novega objekta oz. izvedba drugih gradbenih del, katerih izvedba zahteva večja in zahtevnejša dela. Pri podjemni pogodbi je izpolnitveno dejanje opredeljeno kot opravljen posel. Ker gre pri obeh pogodbah za istovrstno izpolnitveno ravnanje, je tudi gradbena pogodba opredeljena kot podjemna pogodba.
Dogovor o fiksni ceni 40.000,00 EUR zatrjuje tožena stranka, zato je na njej breme, da ga dokaže oz. vzbudi resen dvom o ceni, ki jo zatrjuje in dokazuje tožeča stranka. Toženec tega dokaznega bremena ni zmogel. Ker je tožeča stranka družba, ki se poklicno ukvarja z gradbeništvom, ni verjetno, da bi svoje delo ovrednotila pod ceno. Sicer pa se v obeh ponudbah, ki ju je podala, sklicuje na obračun po dejansko porabljenih količinah.
odločitev o stroških postopka - postopek v interesu predlagatelja
O stikih otroka s starima staršema odloča sodišče po določbi tretjega odstavka 106.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v nepravdnem postopku.
ZPP člen 154. ZFPPIPP člen 61, 61/4, 61/4-7, 298a, 308.
pravdni stroški – napotitveni sklep za vložitev tožbe v stečajnem postopku – preuranjena vložitev tožbe – priznana terjatev v stečaju
Toženka je imela možnost prerekano ločitveno pravico pripoznati že pred vložitvijo tožbe, pa tega ni storila. Kljub temu, da je bila seznanjena z dejanskimi razlogi prerekanja in z dejstvom, da je bil v zemljiški knjigi pred vknjižbo hipoteke zaznamovan nepravdni postopek v zvezi z ureditvijo etažne lastnine, je toženka še v odgovoru na tožbo vztrajala pri zavrnitvi tožničinega tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je v celoti pripoznala šele, ko so bile za vse dele nepremičnine v stečaju prijavljene izločitvene pravice.
ZPP člen 6, 113, 113/3, 226, 226/2, 280, 280/2, 282.
dokazne listine v tujem jeziku - overjeni prevodi - glavna obravnava v odsotnosti pravilno vabljene stranke - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Procesne sankcije, ki jih določa 282. člen ZPP, nastopijo šele potem, ko sodišče stranki pravilno vabi na narok. Sodišče stranki pravilno vabi na narok tedaj, če določi narok tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP), pri čemer mora sodišče v vabilu posebej opozoriti na zakonite posledice izostanka (tretji odstavek 113. člena ZPP).
Sodišče sme vselej izvesti narok za glavno obravnavo, če je pred tem ravnalo skladno z drugim odstavkom 280. člena ZPP in tretjim odstavkom 113. člena ZPP in navajanje pravne podlage za izvedbo naroka ni potrebno, saj sodišče mora izvesti glavno obravnavo, če ni izrecno določeno, da lahko o zadevi odloči brez nje. Glavna obravnava je osrednji del celotnega postopka in navajanje pravne podlage za njeno izvedbo v vabilu ni potrebno.
Dolžnost sodišča prve stopnje je, da skladno z določbo 6. člena ZPP, ki določa, da pravdni postopek teče v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi in skladno z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o sodiščih, ki določa, da sodišča poslujejo v slovenskem jeziku, da v primeru, če stranka vloži v spis listine, sestavljene v tujem jeziku, zahteva da te listine stranka priloži v overjenem prevodu skladno z določbo drugega odstavka 226. člena ZPP.
Sodišče je dolžnost opustilo, pri tem pa je dejansko stanje ugotavljalo na podlagi dokaznih listin, ki so v tujem jeziku in po tako izvedenem dokaznem postopku štelo, da je dejansko stanje, kot ga je zatrjevala tožeča stranka v celoti dokazano.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3. ZDR-1 člen 137. ZZVZZ člen 28, 29.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj – plačilo plač – plačilo nadomestila plač
S tem, ko je tožeča stranka sodbo izvršila, je pridobila pravice na podlagi zakona.
V trenutku, ko se po sodbi vzpostavi delovno razmerje za nazaj, mora delodajalec vplačati tudi zaostale plače v višini bruto plače oziroma v višini nadomestil plač za čas bolniškega staleža. Za sporno obdobje, ko je bilo vzpostavljeno delovno razmerje za nazaj, pa tudi delodajalec pridobi (za nazaj) pravice zahtevati povračilo nadomestil za čas bolniške odsotnosti tožene stranke.
zahteva za sodno varstvo - hitri postopek - zavrženje zahteve za sodno varstvo kot prepozne - pravočasnost vložene zahteve za sodno varstvo - poslovanje prekrškovnih organov z zahtevo za sodno varstvo
Tako torej ni dvoma, da je prvostopno sodišče glede na redosled procesnih dejanj prekrškovnega organa, ki izhaja iz spisovnega gradiva poslovalo v nasprotju z določbami člena 65 ZP-1, ki izrecno razdeljujejo način poslovanja sodišča v primeru, ko prejme ZSV storilca zoper odločitev prekrškovnega organa v primeru, ko prekrškovni organ izda sklep o zavrženju (prepozne ali nedovoljene) ZSV (določba desetega odstavka člena 65 ZP-1), s čemer se je brez dvoma prvostopnemu sodišču pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, kar je vplivalo na zakonitost tako sprejete odločitve.
OZ člen 5, 648. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop naročnika od pogodbe – plačilo po posameznih fazah – pravočasno grajanje procesnih kršitev – substanciranje dokaznega predloga
Pogodbeno so bile dogovorjene posamezne faze, ki so vsaka zase predstavljale samostojno podlago za plačilo, tožena stranka pa je bila dogovorjene deleže vseh pogodbenih del zavezana plačati šele po zaključenih fazah, do česar pa ni prišlo. V primeru, ko vsaka posamezna faza prestavlja samostojno plačilno podlago, uporaba določila 648. člen OZ na način, kot ga v tem postopku uveljavlja tožeča stranka, torej da je upravičena do plačila celotne pogodbene vrednosti, ne glede na (opravljen) obseg dela, ne pride v poštev.
Tožeča stranka zatrjevane procesne kršitve ni grajala že na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje dokazne predloge zavrnilo. Poznejše grajanje, vključno v pravnih sredstvih se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde ni mogla prej navesti.
Navedba, da bi priča lahko izpovedala o vseh dogovorih in dogajanju glede izvedbe del, za ugoditev dokaznemu predlogu ne more zadostovati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002036
ZKP člen 502, 502/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - protipravno pridobljena premoženjska korist - opis kaznivega dejanja
Očitek pritožbe, da je obtoženi s kaznivim dejanjem pridobil premoženjsko korist, ki ni konkretizirana, je neutemeljen, saj iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da naj bi si soobtožena pridobila 301.600,00 EUR premoženjske koristi, od tega pa obtožencu namenila 38.890,00 EUR premoženjske koristi.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-3.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - nelikvidnost - prezadolženost - uveljavljanje terjatve v izvršilnem postopku - izbira pravne poti - namen stečajnega postopka - namen izvršilnega postopka
Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča že nastop enega od obeh položajev (ali trajnejša nelikvidnosti ali prezadolženost). Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upirati z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
Ni podlage, da bi se upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve oziroma upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja z obrazložitvijo, da lahko svojo terjatev uveljavlja v izvršilnem postopku. Namen izvršilnega in stečajnega postopka je sicer identičen - poplačilo upnikove terjatve. Toda zgolj ta ugotovitev ne zadošča za zaključek, da upnikov položaj v stečajnem postopku ne bo ugodnejši. Četudi bi upnik lahko dosegel poplačilo v drugem postopku, lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Sodna praksa je o tem vprašanju enotna.
upniški odbor - mnenje upniškega predloga - soglasje upniškega odbora - varovanje interesov upnikov - seja upniškega odbora - vročanje pisanj upniškemu odboru - vročanje zahteve za mnenje - objava zahteve za mnenje
Ustaljena praksa v zvezi s pridobivanjem mnenja upniškega odbora se je izoblikovala v času, ko je takrat veljavni ZFPPIPP predpisoval, da mora sodišče pred izdajo določenih sklepov zahtevo za mnenje vročiti upniškemu odboru, namesto sedaj predpisane objave zahteve. Ne glede na to, da opisan način dela odstopa od določb 88. člena ZFPPIPPP, pa z njimi ni v nasprotju in je za upniški odbor bistveno bolj ugoden. V konkretnem primeru je bil upniški odbor, namesto da bi moral spremljati spletne strani v zvezi z objavo predloga, o predlogu obveščen po elektronski pošti, predsednica upniškega odbora pa bi po tem obvestilu, v obeh primerih: vročitev ali objava, morala sklicati sejo.
Za začetek teka zastaralnega roka pri uveljavljanju negmotne škode mladoletnega tožnika je odločilen trenutek, ko starši zvejo ali bi mogli (s stališča starševskih obveznosti do otroka pa tudi morali) izvedeti za obseg otrokove škode. Dolžina zastaralnega roka pa se presoja z uporabo določb o zastaranju poslovne odškodninske odgovornosti, pri čemer odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s kršitvijo pogodbene obveznosti, ki ne izvira iz gospodarske pogodbe, v konkretnem primeru škoda, ki je nastala s kršitvijo pojasnilne dolžnosti, zastara v petih letih.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo
Tudi če bi višje sodišče spremenilo izpodbijani sklep in bi ugodilo predlogu za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave, tak sklep na nadaljevanje stečajnega postopka ne bi imel vpliva, saj je postopek poenostavljene prisilne poravnave že pravnomočno končan. To pa pomeni, da tudi ugoditev pritožbi ne bi za dolžnika predstavljala nobene pravne koristi.
Anuitete morajo biti: 1. vnaprej določene, 2. zneskovno enake in 3. zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za anuitete in (zato) tudi ne za triletni zastaralni rok, pač pa za navadna obročna odplačila.
zaznamba spora o pridobitvi stvarne pravice - predložitev tožbe - nepredložitev potrdila sodišča o vloženi tožbi
Sodišče dovoli zaznambo spora o pridobitvi stvarne pravice, če sta predlogu za zaznambo priložena ustrezna tožba ter potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. V konkretnem primeru že vsebina tožbe potrjuje njeno vložitev, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča nepredložitev posebnega potrdila o vložitvi tožbe za predlagatelja nima negativnih posledic. Drugačno stališče bi bilo pretirano formalistično.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023424
OZ člen 190, 190/3, 490, 520. SPZ člen 8, 18, 63. ZIZ člen 55, 55-8, 59, 60. ZPP člen 13, 13/1, 181, 181/2, 181/3, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o obročni prodaji s pridržkom lastninske pravice - prenos lastninske pravice pod odložnim pogojem plačila kupnine - montažni kiosk - premična stvar - spojenost kioska s podlago - možnost prestavitve kioska brez škode za njegovo substanco - odstop od pogodbe zaradi pravnih napak - vračilo kupnine - nedopustni vmesni ugotovitveni zahtevek - tožba na nedopustnost izvršbe kot ugotovitvena tožba - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - utemeljena zavrnitev nepomembnih dokaznih predlogov
- Tožba na nedopustnost izvršbe predstavlja posebno obliko ugotovitvene tožbe, za katero ima izrecno podlago v zakonu (drugi odstavek 181. člena ZPP) in temelji na 59. in 60. členu ZIZ ter je lahko vložena samo glede dejstev, ki so bila med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev. Ugotovitveni zahtevek, kot ga je postavila tožeča stranka v I.1. je predhodno vprašanje za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. S tem pa je tožeča stranka postavila dva istovrstna zahtevka s katerima uveljavlja nedopustnost izvršbe (prvi odstavek 13. člena ZPP), s tem da zahtevek pod točko I.1 predstavlja trditveno podlago za zahtevek pod točko I.2. (prenehanje pogodbe zaradi pravnih napak in s tem obstoj 8. točke 55. člena ZIZ).
- Na podlagi teh strokovnih ugotovitev izvedenca pa je sodišče prve stopnje kiosk pravilno opredelilo kot premičnino v skladu s SPZ, ki v 8. členu v povezavi s 18. členom opredeljuje nepremičnino kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi njenimi sestavinami, ki so trajno z njo spojene.
- Pogodba s pridržkom lastninske pravice je urejena v 520. členu OZ in 63. členu SPZ in se lahko sklene samo za premično premoženje ter predstavlja obliko neposestnega stvarnopravnega zavarovanja terjatve.
Pridržek lastninske pravice daje prodajalcu možnost izbire in varuje njega ne pa kupca.
poprava pomotnega vpisa - pravica do izjave nasprotnega udeleženca - soglasje prizadetih oseb s popravo pomote
1. Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1. Z novelo ZZK-1C je bila črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo v tem postopku predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice, ima pa nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku.
2. Poprava pomote je dopustna le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča oziroma če osebe, za katere bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglašajo.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom - rok za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rok za vložitev obtožnega predloga
Predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja in predlog za uvedbo kazenskega postopka morata biti predlagana v osemdnevnem roku po prejemu kazenske ovadbe.