odločitev o stroških postopka - postopek v interesu predlagatelja
O stikih otroka s starima staršema odloča sodišče po določbi tretjega odstavka 106.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v nepravdnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061236
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/3, 207/4, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZMZPP člen 17, 87, 87/4. ZIZ člen 24, 24/3.
Avstrijsko pravo – združitev zadrug – sposobnost biti stranka – procesna sposobnost – prekinitev – nadaljevanje postopka
Združitev zadrug je v Republiki Avstriji urejena v Zakonu o združitvi zadrug in o spremembi obrtnega reda, ki v prvem odstavku 5. člena glede združitve s pripojitvijo določa, da z vpisom združitve v register zadrug po sedežu zadruge, ki prenaša premoženje, preide to premoženje vključno z dolgovi na prevzemno zadrugo, prenosna zadruga pa ugasne. Z dnem vpisa združitve v register firm preneha pravna subjektiviteta prenosne zadruge, kar pomeni, da kot neobstoječa oseba tudi nima več sposobnosti biti stranka.
ZPP člen 229, 229/2, 337, 337/1. ZJN-2 člen 4, 4/2, 6, 6/2, 24, 24/2. OZ člen 106, 107, 470, 470/1.
priča – izpoved – pravno mnenje priče
Priče se zaslišijo zato, da se dajo podatki o dejstvih, ki se dokazujejo (drugi odstavek 229. člena ZPP). Njihova pravna mnenja so nezavezujoča in kot takšna nepomembna. Pravilna uporaba materialnega prava je dolžnost sodišča. Odločitev o pravnih posledicah posameznih kršitev, če so sploh obstajale, je stvar sodne presoje.
izključitev manjšinskih delničarjev - squeeze out - predrtje registrske zapore
V primeru iztisnitve delničarjev se interesi družbe in glavnega delničarja vrednotijo višje kot interes manjšinskega delničarja. Z institutom izključitve se krepi prav svobodna gospodarska pobuda glavnega delničarja. Prebitje registrske zapore bo v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja lažje kot v postopku vpisa pripojitve delniške družbe.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082719
SPZ člen 141.
dogovor o ustanovitvi hipoteke - pogodbena hipoteka - ustanovitev hipoteke v dobri veri - načelo kavzalnosti - originarno pridobljena lastninska pravica - skupno premoženje bivših zakoncev
Pogodbena pridobitev hipoteke učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
V skladu z načelom kavzalnosti ima neveljavnost dogovora o ustanovitvi hipoteke za posledico neveljavnost ustanovitve hipoteke.
Ravnanje drugega toženca je najmanj neskrbno, ker od tožnice kot imetnice nevpisane lastninske pravice ni pridobil pisnega soglasja za sklenitev pogodbe in vpis hipoteke v zemljiško knjigo. Zato ob koliziji nasproti si stoječih pravic, in sicer pogodbeno pridobljene hipoteke in originarno pridobljene lastninske pravice tožnice, drugotoženi ne more imeti prednosti pred tožnico, ker vsa prizadevanja tožnice, s katerimi je bil drugotoženi kot udeleženec pravdnega postopka v letu 2011 seznanjen, ne dajejo podlage za zaključek, da je bil ob sklepanju druge prodajne pogodbe, ki je vsebovala tudi pogodbo o ustanovitvi hipoteke, dobroveren.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086785
OZ člen 619 – 648, 649. ZPP člen 286.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – plačilo – določitev plačila – cena – dogovor o okvirni ceni – fiksna cena – nedovoljene pritožbene novote – navajanje novih dejstev – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – izvedensko mnenje
Tudi gradbena pogodba je v 649. členu OZ opredeljena kot podjemna pogodba. Razlika med podjemno in gradbeno pogodbo je v opredelitvi izpolnitvenih dejanj izvajalca oz. podjemnika. Izpolnitveno dejanje pri gradbeni pogodbi je izvršitev (oprava, dokončanje) določenega posla – bodisi izgradnja novega objekta bodisi izvedba (dokončanje) drugih gradbenih del na obstoječem objektu. Predmet gradbene pogodbe je torej izdelava nove stvari – novega objekta oz. izvedba drugih gradbenih del, katerih izvedba zahteva večja in zahtevnejša dela. Pri podjemni pogodbi je izpolnitveno dejanje opredeljeno kot opravljen posel. Ker gre pri obeh pogodbah za istovrstno izpolnitveno ravnanje, je tudi gradbena pogodba opredeljena kot podjemna pogodba.
Dogovor o fiksni ceni 40.000,00 EUR zatrjuje tožena stranka, zato je na njej breme, da ga dokaže oz. vzbudi resen dvom o ceni, ki jo zatrjuje in dokazuje tožeča stranka. Toženec tega dokaznega bremena ni zmogel. Ker je tožeča stranka družba, ki se poklicno ukvarja z gradbeništvom, ni verjetno, da bi svoje delo ovrednotila pod ceno. Sicer pa se v obeh ponudbah, ki ju je podala, sklicuje na obračun po dejansko porabljenih količinah.
skupno premoženje - plačevanje kredita za skupno premoženje - plačilo skupnih dolgov
Toženec je trdil, da je 27.8.2010 (po razpadu zunajzakonske zveze, ki je razpadla novembra 2008) sklenil z banko kreditno pogodbo in s tem kreditom poplačal kredite, s katerimi sta stranki pridobivali skupno premoženje. Navedel je banke, pri katerih so bili ti krediti najeti in tudi zneske, iz njegovih navedb pa ni razvidno, kdaj so bili ti krediti najeti. Tožnica je že v odgovoru na nasprotno tožbo nasprotovala njegovemu zahtevku z obrazložitvijo, da so v kreditni pogodbi z dne 27.8.2010 navedeni tudi krediti, s katerimi ni seznanjena in ne ve, na kaj se nanašajo, ne ve v katerem obdobju so bili krediti sklenjeni.
Prvostopenjsko sodišče na podlagi njegovih navedb in predloženih dokazov ni moglo ugotoviti zneska skupnega dolga po posameznih kreditnih pogodbah, ki naj bi ga toženec odplačal iz svojega posebnega premoženja po razpadu zunajzakonske skupnosti. Njegove trditve so bile preveč pavšalne.Upoštevati je potrebno, da je tožnica zahtevku nasprotovala, opozarjala je na pomanjkljive navedbe, opozorilo ga je tudi prvostopenjsko sodišče, zato bi moral svoj zahtevek ustrezno obrazložiti. Ker tega ni storil, prvostopenjsko sodišče ni moglo preizkusiti, ali mu tožnica iz naslova plačila skupnih dolgov res dolguje vtoževani znesek.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami – dajanje v promet – prepustitev droge v uporabo
Iz krivdoreka izpodbijane sodbe pa izhaja očitek obtožencu, da je zaradi dajanja v promet (ne pa zaradi nadaljnje prodaje!) kupoval, hranil in prenašal prepovedano substanco, kar je nova izvršitvena oblika, s katero je bila dopolnjena določba prvega odstavka člena 186 KZ-1 z novelo KZ-1 B1, ki velja od 15. 5. 2012 dalje in je torej veljala že v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja. Ta izvršitvena oblika pa glede na utemeljitev predlagatelja prav tako vključuje kupovanje, hrambo ali prenašanje prepovedane substance zaradi dajanja v promet zaradi zaznanih primerov hrambe droge izključno z namenom razdeliti drogo drugim osebam (uživalcem) na način, da pri tem sicer ne gre za prodajo, ampak za prepustitev droge v uporabo na zabavah, druženjih, torej tudi v takih primerih, kot je obravnavani
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002036
ZKP člen 502, 502/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - protipravno pridobljena premoženjska korist - opis kaznivega dejanja
Očitek pritožbe, da je obtoženi s kaznivim dejanjem pridobil premoženjsko korist, ki ni konkretizirana, je neutemeljen, saj iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da naj bi si soobtožena pridobila 301.600,00 EUR premoženjske koristi, od tega pa obtožencu namenila 38.890,00 EUR premoženjske koristi.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-3.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - nelikvidnost - prezadolženost - uveljavljanje terjatve v izvršilnem postopku - izbira pravne poti - namen stečajnega postopka - namen izvršilnega postopka
Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča že nastop enega od obeh položajev (ali trajnejša nelikvidnosti ali prezadolženost). Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upirati z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
Ni podlage, da bi se upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve oziroma upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja z obrazložitvijo, da lahko svojo terjatev uveljavlja v izvršilnem postopku. Namen izvršilnega in stečajnega postopka je sicer identičen - poplačilo upnikove terjatve. Toda zgolj ta ugotovitev ne zadošča za zaključek, da upnikov položaj v stečajnem postopku ne bo ugodnejši. Četudi bi upnik lahko dosegel poplačilo v drugem postopku, lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Sodna praksa je o tem vprašanju enotna.
zahteva za sodno varstvo - hitri postopek - zavrženje zahteve za sodno varstvo kot prepozne - pravočasnost vložene zahteve za sodno varstvo - poslovanje prekrškovnih organov z zahtevo za sodno varstvo
Tako torej ni dvoma, da je prvostopno sodišče glede na redosled procesnih dejanj prekrškovnega organa, ki izhaja iz spisovnega gradiva poslovalo v nasprotju z določbami člena 65 ZP-1, ki izrecno razdeljujejo način poslovanja sodišča v primeru, ko prejme ZSV storilca zoper odločitev prekrškovnega organa v primeru, ko prekrškovni organ izda sklep o zavrženju (prepozne ali nedovoljene) ZSV (določba desetega odstavka člena 65 ZP-1), s čemer se je brez dvoma prvostopnemu sodišču pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, kar je vplivalo na zakonitost tako sprejete odločitve.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom - rok za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rok za vložitev obtožnega predloga
Predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja in predlog za uvedbo kazenskega postopka morata biti predlagana v osemdnevnem roku po prejemu kazenske ovadbe.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo
Tudi če bi višje sodišče spremenilo izpodbijani sklep in bi ugodilo predlogu za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave, tak sklep na nadaljevanje stečajnega postopka ne bi imel vpliva, saj je postopek poenostavljene prisilne poravnave že pravnomočno končan. To pa pomeni, da tudi ugoditev pritožbi ne bi za dolžnika predstavljala nobene pravne koristi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023424
OZ člen 190, 190/3, 490, 520. SPZ člen 8, 18, 63. ZIZ člen 55, 55-8, 59, 60. ZPP člen 13, 13/1, 181, 181/2, 181/3, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o obročni prodaji s pridržkom lastninske pravice - prenos lastninske pravice pod odložnim pogojem plačila kupnine - montažni kiosk - premična stvar - spojenost kioska s podlago - možnost prestavitve kioska brez škode za njegovo substanco - odstop od pogodbe zaradi pravnih napak - vračilo kupnine - nedopustni vmesni ugotovitveni zahtevek - tožba na nedopustnost izvršbe kot ugotovitvena tožba - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - utemeljena zavrnitev nepomembnih dokaznih predlogov
- Tožba na nedopustnost izvršbe predstavlja posebno obliko ugotovitvene tožbe, za katero ima izrecno podlago v zakonu (drugi odstavek 181. člena ZPP) in temelji na 59. in 60. členu ZIZ ter je lahko vložena samo glede dejstev, ki so bila med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev. Ugotovitveni zahtevek, kot ga je postavila tožeča stranka v I.1. je predhodno vprašanje za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. S tem pa je tožeča stranka postavila dva istovrstna zahtevka s katerima uveljavlja nedopustnost izvršbe (prvi odstavek 13. člena ZPP), s tem da zahtevek pod točko I.1 predstavlja trditveno podlago za zahtevek pod točko I.2. (prenehanje pogodbe zaradi pravnih napak in s tem obstoj 8. točke 55. člena ZIZ).
- Na podlagi teh strokovnih ugotovitev izvedenca pa je sodišče prve stopnje kiosk pravilno opredelilo kot premičnino v skladu s SPZ, ki v 8. členu v povezavi s 18. členom opredeljuje nepremičnino kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi njenimi sestavinami, ki so trajno z njo spojene.
- Pogodba s pridržkom lastninske pravice je urejena v 520. členu OZ in 63. členu SPZ in se lahko sklene samo za premično premoženje ter predstavlja obliko neposestnega stvarnopravnega zavarovanja terjatve.
Pridržek lastninske pravice daje prodajalcu možnost izbire in varuje njega ne pa kupca.
zaznamba spora o pridobitvi stvarne pravice - predložitev tožbe - nepredložitev potrdila sodišča o vloženi tožbi
Sodišče dovoli zaznambo spora o pridobitvi stvarne pravice, če sta predlogu za zaznambo priložena ustrezna tožba ter potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. V konkretnem primeru že vsebina tožbe potrjuje njeno vložitev, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča nepredložitev posebnega potrdila o vložitvi tožbe za predlagatelja nima negativnih posledic. Drugačno stališče bi bilo pretirano formalistično.
OZ člen 5, 648. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop naročnika od pogodbe – plačilo po posameznih fazah – pravočasno grajanje procesnih kršitev – substanciranje dokaznega predloga
Pogodbeno so bile dogovorjene posamezne faze, ki so vsaka zase predstavljale samostojno podlago za plačilo, tožena stranka pa je bila dogovorjene deleže vseh pogodbenih del zavezana plačati šele po zaključenih fazah, do česar pa ni prišlo. V primeru, ko vsaka posamezna faza prestavlja samostojno plačilno podlago, uporaba določila 648. člen OZ na način, kot ga v tem postopku uveljavlja tožeča stranka, torej da je upravičena do plačila celotne pogodbene vrednosti, ne glede na (opravljen) obseg dela, ne pride v poštev.
Tožeča stranka zatrjevane procesne kršitve ni grajala že na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje dokazne predloge zavrnilo. Poznejše grajanje, vključno v pravnih sredstvih se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde ni mogla prej navesti.
Navedba, da bi priča lahko izpovedala o vseh dogovorih in dogajanju glede izvedbe del, za ugoditev dokaznemu predlogu ne more zadostovati.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3. ZDR-1 člen 137. ZZVZZ člen 28, 29.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj – plačilo plač – plačilo nadomestila plač
S tem, ko je tožeča stranka sodbo izvršila, je pridobila pravice na podlagi zakona.
V trenutku, ko se po sodbi vzpostavi delovno razmerje za nazaj, mora delodajalec vplačati tudi zaostale plače v višini bruto plače oziroma v višini nadomestil plač za čas bolniškega staleža. Za sporno obdobje, ko je bilo vzpostavljeno delovno razmerje za nazaj, pa tudi delodajalec pridobi (za nazaj) pravice zahtevati povračilo nadomestil za čas bolniške odsotnosti tožene stranke.
poprava pomotnega vpisa - pravica do izjave nasprotnega udeleženca - soglasje prizadetih oseb s popravo pomote
1. Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1. Z novelo ZZK-1C je bila črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo v tem postopku predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice, ima pa nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku.
2. Poprava pomote je dopustna le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča oziroma če osebe, za katere bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglašajo.