ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 105b, 105b/1, 112, 112/1.
pritožba, poslana po faksu – pravočasnost pritožbe – sredstva telekomunikacijske tehnologije
Kot vlogo, ki je oddana neposredno pri sodišču, je treba šteti tudi vlogo, ki jo je stranka poslala sodišču z uporabo sredstev telekomunikacijske tehnologije (npr. po faksu).
pogodbena kazen - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Smisel pogodbene kazni je v povrnitvi pavšalne škode, ker je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način, kar v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00000603
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.. ZPP člen 226, 226/3.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - inšpekcijski postopek
ZDR-1 v 113. členu in v drugem odstavku 215. člena ureja možnost in pogoje za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi tudi v primerih, ko prenehanje pogodbe o zaposlitvi že nastopi. To izhaja že iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 (ki velja sicer le za predstavnike delavcev, ki so tudi glede na določbe mednarodnega prava deležni posebnega varstva pred odpovedjo pogodba o zaposlitvi), ki omogoča tudi zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje že z vročitvijo), ob izpolnjenih pogojih, ki jih opredeljuje 113. člen ZDR-1. Enako velja tudi v primeru, ko o tem odloča inšpektor za delo in zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi z namenom, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda (drugi odstavek 215. člena ZDR-1) najdlje za čas do (pravnomočne) odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da kljub odločbi inšpektorja za delo ni pogojev za zadržanje učinkovanja prenehanja tožničine pogodbe o zaposlitvi (ob predpostavki, da se ta odločba nanaša tudi na tožnico).
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - prekluzija dejstev in dokazov
Kljub temu, da toženka po začasni zastopnici ni bila obveščena o naroku za glavno obravnavo, ji je bila vročitev vabila na glavno obravnavo v skladu z določbo tretjega odstavka 138. člena ZPP, pravilno opravljena.
Uspešen pa tudi ne more biti zagovornik, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh ugotovitev izvedenca medicinske stroke kot tudi ne izpovedbe priče K.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima napadena sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, prav tako je sodišče prve stopnje ocenilo izpovedbo priče Kurija, kot to izhaja iz razlogov napadene sodbe, ki jo je potrebno gledati kot celoto, zato je očitno zagovornik te razloge prezrl. Sicer pa so razlogi napadene sodbe tudi jasni in konkretni, iz njih pa tudi izhaja, na podlagi katerih dokazov sodišče prve stopnje zaključuje, da je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano. Očitno pa je, da pritožnik ne soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, s čimer pa graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato se v pritožbi smiselno uveljavljana bistvena kršitev iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - skaženost - strah
Zaradi pred škodnim dogodkom nastalih degenerativnih sprememb, ki so tožnici že prej povzročale težave, v posledici škodnega dogodka obseg škode ni večji, zato niso izpolnjeni pogoji za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
preživnina zakonca - zahtevek za preživnino - prenehanje življenjske skupnosti - zastaranje zahtevka
Tožnica od 11. 12. 2011 ne živi v življenjski skupnosti s tožencem in se njuna življenjska skupnost ni več obnovila, tožnica pa ves ta čas ni zahtevala od toženca preživnine, zato je zamudila z zahtevkom za preživnino, ki ga je vložila skupaj z vloženo tožbo za razvezo zakonske zveze po več kot štirih letih od prenehanja življenjske skupnosti s tožencem.
ZUJIK člen 90. ZUP člen 210, 214. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture člen 3.
republiška priznavalnina - socialni spor - obrazložitev odločbe - odločanje v socialnem sporu
Pri načinu odločanja sodišča se socialni spor še najbolj loči od upravnega. Sodišče v upravnem sporu samo izjemoma odloča meritorno, medtem ko je pravilo odločanja v socialnem sporu, da se o zadevi odloči meritorno. Kakor je določeno v 1. alineji 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 lahko sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, ne glede na določbo 2. odstavka 81. člena ZDSS-1 (torej da v celoti ali delno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi) izpodbijani upravni akt samo odpravi in toženki naloži izdajo novega upravnega akta. Vendar lahko to naredi ob nadaljnjem pogoju, da dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Sodišče prve stopnje je o republiški priznavalnini odločalo v socialnem sporu. Štelo je, da izpodbijana zavrnilna odločba tožene stranke ne vsebuje obveznih sestavin, ki jih določa 210. člen ZUP, in ni obrazložena, kot je predpisano v 214. členu ZUP, ter se je tako ne da preizkusiti, zato jo je odpravilo in zadevo vrnilo v novo upravno odločanje. Ker ni obrazložilo, v čem bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, tako da tudi ni izpolnjen pogoj, ki sodišču omogoča, da bi upravni akt zgolj odpravilo in naložilo toženi stranki izdajo novega upravnega akta, kakor je ta določen za takšen primer, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo (meritorno) sojenje.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Za uporabo tega instituta morajo biti izpolnjene določene predpostavke. Ena izmed teh predpostavk je tudi obnovitveni razlog, in sicer eden izmed razlogov, ki so navedeni v 260. členu ZUP. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru ni podan noben obnovitveni razlog, določen v 260. členu ZUP.
Ravnanje pritožbenega organa, ko dve pritožbi ni združil v eno odločanje, ne pomeni take nepravilnosti, da bi zaradi tega bila sama odločba nična. Po 6. točki 279. člena ZUP se namreč za nično izreče odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Pritožba ne navaja, v čem bi imelo ravnanje tožene stranke znake prisiljenja, izsiljevanja in drugega, kakor to določa 5. točka prvega odstavka 279. člena ZUP, niti ne priloži obsodilne sodbe, ki bila potrebna za obstoj 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
Tožena stranka je dokazala, da dejansko ni bivala na naslovu, kamor ji je bilo sodno pisanje (tožba s pozivom na odgovor) vročeno s fikcijo. Zato vročitev ni bila pravilna.
ZPIZ člen 125. ZPIZ-1 člen 39, 409. ZPIZ-2 člen 394, 396, 396/4.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - odmerni odstotek - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Tožnik je bil do dneva uveljavitve starostne pokojnine upravičen do izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, od dneva upokojitve pa ne več, ker je od tedaj dalje upravičen do izplačevanja starostne pokojnine. Nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu je po 125. členu ZPIZ znašalo 80 % od pokojninske osnove, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti. Odmerni odstotek za starostno pokojnino je odvisen od trajanja pokojninske dobe. Odmera pokojnine pa je odvisna tudi od višine plač in nadomestil, ki jih je zavarovanec prejel v obdobju aktivnega zavarovanja, in od valorizacijskih količnikov, ki jih je potrebno uporabiti zaradi uskladitve plač iz preteklih obdobij na leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Za odmero starostne pokojnine v višini nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, kar neutemeljeno uveljavlja tožnik, ni podlage.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da redna odpoved iz poslovnega razloga ni konkretizirana, oziroma to, kar je navajala tožena stranka, ni bilo izkazano niti glede na izpoved same tožene stranke. Tako tožena stranka skladno z določili 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni izkazala prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca - poslovni razlog. Pri tem tožena stranka tudi ni dokazala pogoja iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, da delodajalec sme odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 16, 16-3, 38, 38/5. ZPP člen 163, 163/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 50, 115.
izvršilni naslov – izpraznitev in izročitev nepremičnine – stroga formalna legaliteta – sprememba upnika – stroški izvršitelja – potrebni stroški – vročitev obvestila o naroku za deložacijo
Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov in ga dolžno izvršiti tako, kot se glasi (načelo formalne legalitete). Materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na temelju katerega je bila v konkretni zadevi predlagana in dovoljena ter nato tudi opravljena izvršba, ni upravičeno presojati.
Res je, da je sodišče prve stopnje o upnikovem zahtevku za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, vloženem že 18. 2. 2015, odločilo šele po skoraj dveh letih od vložene zahteve, vendar to na vsebino odločitve ne more vplivati.
Izvršitelj sme obvestilo o naroku za deložacijo strankam tudi osebno izročiti po pravilih ZPP o navadnem vročanju na predpisanem obrazcu (ki ga je tudi uporabil v konkretni zadevi in ne gre za „nerazumljiv letak“, kot to neutemeljeno navajajo pritožniki), vendar pa je upnik upravičen do povrnitve stroškov le, če je izkazano, da je bil tak način vročanja potreben za izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086235
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 3, 3/2, 150, 358, 358-3, 370, 370/1, 370/1-3, 373, 373/1, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – nakup prepovedane droge – namen nadaljnje prodaje – amfetamin – zagovor obtoženca – droga za lastno uporabo – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – in dubio pro reo – ugoditev pritožbi – sprememba sodbe – oprostitev obtožbe
Dokazna ocena, iz katere izhaja, da obtožencu ni dokazano, da je amfetamin kupoval z namenom nadaljnje prodaje.
Protokol št. 7 k ESČP člen 4. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-7. ZKP člen 372, 372/3, 387.
kršitev temeljnih pravic delavcev - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - pravnomočni plačilni nalog prekrškovnega organa - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - načelo privilegija pridruženja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se odločbi v upravnem in kazenskem postopku razlikujeta glede opisa dejanj, pri čemer ni pomembno, da so v obtožnem predlogu navedeni posamezni delavci, saj je prepovedano ravnanje enako tako v opisu kaznivega dejanja kot v opisu prekrška, bistveno je namreč, da gre za isto ravnanje oziroma so dejstva v obeh postopkih ista. Zadostuje namreč, da je bila obdolžena obravnavana za prekršek in kaznivo dejanje, kljub temu, da ima prekršek le nekatere znake kaznivega dejanja, kot je to primer v zadevi F. F. proti Avstriji, na kar pravilno opozarja tudi zagovornik v pritožbi.
Tožniku je bil dopis toženke z dne 17. 3. 2016 preko pooblaščene odvetniške družbe vročen 2. 4. 2016, zato je 15-dnevni rok za vročitev in seznanitev s sklepom pričel teči 4. 4. 2016, ta rok pa se je iztekel 19. 4. 2016. Ker se tožnik ali njegov pooblaščenec nista ravnala po napotilih iz dopisa z dne 17. 3. 2016, je 19. 4. 2016 nastopila fikcija vročitve sklepa o izredni odpovedi. S tem dnem je začel teči tudi 8-dnevni rok za vložitev pritožbe, kot je določeno v 1. odst. 25. čl. ZJU.
Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval (še manj dokazal), da je zoper sklep toženke o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pritožbo. Zato skladno s 5. odst. 24. čl. ZJU nima pravice do sodnega varstva in je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odst. 42. čl. ZDSS-1 zakonito izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbo zavrglo.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.