nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - izsledki telefonskih pogovorov med odvetnikom in stranko - varovanje poklicne tajnosti - zaupnost razmerja med odvetnikom in stranko - odvetnik kot privilegirana priča
1. Pritožnik sicer nima prav, da je sodišče prve stopnje, ko teh dokazov ni izločilo, zaobšlo in izvotlilo pravico priviligirane priče (S.H.), da se odpove pričanju, saj ima S.H. v obravnavani zadevi status obtoženca, ima pa prav, da je prikriti preiskovalni ukrep na podlagi katerega so bili pridobljeni zgoraj navedeni dokazi, posegel tudi v položaj odvetnika kot priviligirane priče, saj naj bi šlo za podatke, za katere velja dolžnost varovanja poklicne tajnosti, ko se je odvetnik z njimi seznanil pri opravljanju svojega poklica ter so se nanašali (tudi) na obrambo obtoženega V.H., torej gre za položaj, ko se s prikritim ukrepom zberejo podatki o komunikaciji med odvetnikom in stranko.
2. Ker sodišče ne sme opreti svoje odločbe na podatke, posnetke, sporočila in dokazila, če gre za take podatke, ki ustrezajo kriterijem iz 237. člena ZKP (v zvezi s petim odstavkom 154. člena ZKP), je potrebno take dokaze iz spisa izločiti že po uradni dolžnosti (drugi odstavek 83. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 285.e člena ZKP).
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086099
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 272. SPZ člen 67, 67/5.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – vznemirjanje lastninske pravice – poseg v solastninsko pravico – nujna gradbena dela – nevarnost uporabe sile – preprečitev uporabe sile – dokazna ocena – denarna kazen – kršitev načela kontradiktornosti – posel ki presega redno upravljanje
Sodišče je ugotovilo, da toženec v sporno nepremičnino brez tožničinega soglasja posega že dalj časa, bodisi tako, da nepremičnino preureja, bodisi, da jo zastavlja z različnimi stvarmi. Opisano ravnanje je mogoče opredeliti kot obliko nasilja.
Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo dokazni predlog s katerim je tožeča stranka skušala dokazovati zatrjevano fizično nasilje, svoje odločitve pa ni obrazložilo. Prvostopenjsko sodišče je s tem kršilo pravico tožeče stranke do sodelovanja v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086939
OZ člen 925, 925/3, 925/4, 926, 926/1, 937, 937/1, 937/6, 946.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – zavarovalno kritje – začetek zavarovalnega kritja – dan začetka zavarovanja – plačilo premije – splošni pogoji zavarovanja – zavarovalna polica – vsebina zavarovalne police – trajanje zavarovanja – doba kritja
Za nastop zavarovalnega jamstva je odločilen materialni začetek zavarovalnega razmerja, ki je lahko v pogodbi v naprej dogovorjen z določenim koledarskim dnem ali pogojen s kakšnim dogodkom. V konkretnem primeru je bil ta dogovorjen od 31. 12. 2014 dalje oziroma upoštevajoč 27. člen Splošnih pogojev za premoženjsko zavarovanje PZ-13 od 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavarovanja (31. 12 .2014), če je v 30-tih dneh od tega dne plačana zavarovalna premija, sicer pa po izteku 24 ur od dneva, ko je plačilo prejeto. Te določbe splošnih pogojev ni mogoče razlagati tako, da predčasno plačilo premije lahko vpliva na materialni začetek zavarovalnega razmerja oziroma na tek zavarovalnega jamstva, za kar se zavzema pritožba. Po določilu 946. člena OZ je namreč za učinkovanje zavarovalne pogodbe bistven trenutek, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, in pogodba učinkuje od 24 ure dneva, ki je kot tak dan označen v polici, vse do konca zadnjega dneva časa, za katerega je zavarovanje sklenjeno.
Povzročitelj škode je tožnici znan od nastanka škode; zoper njega je vložila tožbo. Za posamezne stroške, ki zmanjšujejo njeno premoženje (stroški zdravil, pripomočkov, prevozov), je tožnica izvedela ob njihovem nastanku, saj jih je plačala. Stališče prvostopenjskega sodišča o začetku teka roka od zapadlosti oziroma plačila posameznega stroška v zvezi z zdravljenjem je zato pravilno. Ker je od nastanka stroškov (zapadlosti računov oz. plačila) do njihovega uveljavljanja preteklo več kot tri leta, je pravilen prvostopenjski zaključek, da je pravica zahtevati plačilo odškodnine za to škodo prenehala. Vsak od stroškov, ki jih tožnica uveljavlja, je zapadel v plačilo oz. nastal samostojno. Gre za dodatno škodo, nastalo z nakupom novih zdravil in pripomočkov, novim zdravljenjem, novimi prevozi v zdravstvene ustanove. Predmet zahtevka, ki ga je tožnica uveljavljala s tožbo, je drug. Zaradi predhodnega uveljavljanja istovrstne škode zato ni prišlo do pretrganja zastaranja.
Ker sodišče ni pojasnilo obračuna obresti in stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna plačati poleg zavarovalne vsote, je odločitev neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. V ponovljenem postopku je potrebno ugotoviti odškodnino (brez obresti), ki jo je prvo tožena stranka dolžna plačati oz. jo je že plačala in obresti, ki odpadejo na to terjatev. Obresti od te terjatve je tožena stranka dolžna plačati poleg odškodnine, ki je limitirana z zavarovalno vsoto.
Pravilen je argument izpodbijane sodbe, da bi omejevanje štipendista na iskanje (ustrezne) zaposlitve v Republiki Sloveniji v daljšem časovnem obdobju predstavljalo zanj pretežko breme. To bi namreč pomenilo, da je ves čas iskanja zaposlitve brez lastnih sredstev za preživljanje. Kot je navedeno že v izpodbijani sodbi, bi bila taka zahteva nemoralna.
premoženjska škoda – soprispevek – starost oškodovanke
Tožnica neutemeljeno oporeka svoji sokrivdi za nastalo škodo. Kupec gotovo sme pričakovati varnost pri nakupovanju, kar pa ne pomeni, da lahko zanemari najbolj elementarno pozornost in previdnost, ki se pričakujeta od vsakega razumnega človeka, tudi takrat, ko ga morda pritegne ali zmoti vsiljivo trgovsko oglaševanje. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na tožničino starost. Tožnica je bila namreč v času škodnega dogodka stara (šele) 73 let, ni bila gibalno ovirana in, kot je sama priznala, ni imela težav z vidom. Poleg tega je sporni reklamni pano opazila že ob svojih prejšnjih obiskih v isti trgovini, kjer je redna stranka. Sodeč po fotografijah, na katere se opira izpodbijana sodba, je ob panoju dovolj prostora za nemoteno hojo mimo. Materialnopravno pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da sporni reklamni pano oziroma njegov podstavek ni pomenil nepredvidljive ovire, ki se ji tožnica ob zadostni skrbnosti ne bi mogla izogniti. Povsem upravičeno je tožnici zato pripisalo 50 % prispevek k nastanku škode.
OZ člen 167, 167/1, 172, 172/1, 173, 174, 174/1, 179, 180. ZPP člen 182, 182/3, 184, 184/1, 184/2, 286.
odškodninska odgovornost – odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanec – lastna škoda – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odmera odškodnine – pravična denarna odškodnina – povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – renta – pogrebni stroški – sprememba tožbe – prekluzija navedb in dokazov – eventualni zahtevek
Uveljavljana odškodnina je lahko pravno priznana podlaga za prisojo popolne odškodnine, če zaradi posledic škodnega dogodka pride pri posrednem oškodovancu do škode lastnega izvora in ob ugotovljeni pravnorelevantni vzročni zvezi.
Za izpodbijanje sklepov skupščine d. o. o. se smiselno uporabljajo določbe zakona o delniški družbi, torej tudi določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1, ki določa, da se sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička lahko izpodbija, če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine v katerih družba posluje. Stališče, da je navedeno določilo smiselno uporabiti tudi pri d.o.o., zlasti ko gre za kapitalsko strukturirano d.o.o. kot je tožena stranka, je zavzela tudi novejša sodna praksa, kakor tudi teorija. Po stališču pritožbenega sodišča je uporabo določbe prvega odstavka 339. člena ZGD-1 mogoče izključiti le izjemoma, v primeru manjših izrazito osebno strukturiranih družb. Ni namreč spregledati, da sta tako d.o.o. kot d.d. kapitalski družbi, katerih namen je ustvarjanje dobička, zato razlikovanja med njima glede pravice do dobička ni. Osnovna korporacijska pravica delničarjev delniške družbe kot tudi družbenikov d.o.o. je pravica do dividende oziroma do dela dobička, saj imajo oboji pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci in se dobiček deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba oziroma statut ne določa drugače. V obeh oblikah družb je potrebno ustrezno zavarovati interes manjšinskih delničarjev oziroma družbenikov pred večinskimi delničarji oziroma družbeniki, ki lahko vedno znova preglasujejo manjšino, saj pri uporabi bilančnega dobička pri obeh trčita interes varstva družbe na eni strani in interesi delničarjev oziroma družbenikov na drugi strani. Ravno varstvu manjšinskih delničarjev oziroma družbenikov pa je namenjena izpodbojna tožba po 399. členu ZGD-1 in brez te določbe manjšinski družbeniki oziroma delničarji nikoli ne bi mogli doseči izplačila dobička, če bi večina temu nasprotovala. Pritožbeno sodišče tako ne vidi tehtnega razloga za drugačno obravnavanje družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo v primerjavi z delničarji delniške družbe, ko gre za delitev dobička. Praviloma manjše število družbenikov v d.o.o. in njihova večja povezanost z družbo ne moreta biti odločilna elementa zaradi katerih pravilo iz 399. člena v zvezi s členom 522 ZGD-1 o izpodbojnosti sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička ne bi veljalo za družbenike družbe z omejeno odgovornostjo.
znižanje kupnine – odgovornost za stvarne napake – oblikovalni tožbeni zahtevek – prekluzija – pravica do enakega varstva pravic
Pri nevgrajenih zunanjih senčilih za očitno napako, ki bi jo bilo mogoče ugotoviti že ob običajnem pregledu ob primopredaji in ne šele ob prvi vročini. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče hkrati ugotovilo, da gre za napako, za katero je tožena stranka vedela, kajti gre za odstop od predpisanih normativov oziroma dogovora med pravdnima strankama, s katerim se je tožena stranka zavezala tožnikoma dobaviti stanovanje z zunanjimi senčili na vseh oknih. V takšnem primeru pa tožnika nista izgubila pravice do njenega uveljavljanja, kljub temu, da v zapisniku o prevzemu stanovanja napaka ni navedena (465. člen OZ).
izvedba dokazov - zaslišanje stranke - zaslišanje priče - ni dokaznega pravila - zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza - upravičen razlog
Nobenega „dokaznega pravila“ torej ni, ki bi terjalo ali utemeljevalo, da sodišče najprej zasliši pravdni stranki, šele nato priče, še posebej pa nobenega dokaznega pravila, ki bi opravičevalo zavrnitev drugih dokazov, če stranka onemogoči lastno zaslišanje.
Obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, a zgrešeno stališče o tem, da je treba najprej zaslišati pravdni stranki in šele nato priče, ni tak upravičen razlog.
skupno premoženje - načelo enotnosti skupnega premoženja - celovita presoja - prispevki zakoncev k pridobivanju skupnega premoženja - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog
Pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje in kakšni so deleži na tem, je nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja, obravnavati celotno skupno premoženje, obdobje pridobivanja premoženja oziroma obstoja zakonske skupnosti pa presojati vsestransko in celovito ter ga v nobenem primeru drobiti na posamezna obdobja ali posamezne dele premoženja. Slednje seveda velja tudi za presojo vseh prispevkov zakoncev k pridobivanju skupnega premoženja in za vse v času trajanja zakonske zveze pridobljeno premoženje.
preizkus obtožnega akta - ugovor zoper obtožbo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov
Pri kaznivem dejanju oviranja pravosodnih in drugih državnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1 mora opis kaznivega dejanja poleg namena, da bi storilec v sodnem oziroma drugem taksativno naštetem postopku pred državnim organom vplival na pričanje ali izvajanje dokazov, obsegati tudi izvršitveno ravnanje storilca za dosego tega namena, ki se odraža v uporabi sile, grožnje, ustrahovanja ali ponujanja ali dajanja nedovoljene koristi. V obtožnem aktu so v konkretnem opisu dajanja navedena zgolj izvršitvena ravnanja obdolženčevega vplivanja na pričo, iz opisa pa ne izhajajo okoliščine oziroma ravnanja obdolženega, ki bi konkretizirala njegovo ustrahovanje priče.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3.
denacionalizacija – zavezanec za vrnitev nepremičnine – nemožnost uporabe – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja – gozd – višina nadomestila – metoda ovrednotenja izgubljene koristi – izvedensko mnenje – odmera nagrade in stroškov izvedenca – materialni stroški
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je bilo izvedensko mnenje tretjega izvedenca celovito in prepričljivo. Izvedenec je namreč v zadostni meri pojasnil, zakaj ugotavljanje količine posekanega lesa na licu mesta ni več mogoče. Izračun je tako temeljil na podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, glede kvalitete lesa in njegove cene pa na podatkih Statističnega urada RS.
Tretji odstavek 45. člena Pravilnika določa izvedenčevo pravico do povračila ostalih materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom, ki se ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade. Citirani odstotek je zgornja meja materialnih stroškov, ki krijejo stroške, povezane z izdelavo in posredovanjem izdelanega mnenja sodišču.
odmera sodne takse - pravdni stroški - sodba na podlagi pripoznave
Po določilih Taksne tarife ZST-1 se v primeru, da se postopek konča s sodbo na podlagi pripoznave, kot je bilo to v konkretnem primeru, sodna taksa odmeri po tarifni številki 1112 s količnikom 1. V skladu s tarifno številko 3009 se postopek s pritožbo zoper odločitev o stroških odmeri v višini 40% takse za postopek na prvi stopnji.
Potrebni so tisti stroški brez katerih ni mogoče opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka tožeče stranke ali obrambo tožene stranke. Načeloma pripadajo stranki stroški za prihod na sodišče zaradi poravnalnega naroka, izvedbe dokaza z zaslišanjem stranke ali če je bila stranka povabljena. Vendar pa mora biti sodišče s podatki dejanskega prebivanja stranke v tujini seznanjeno, saj lahko le na ta način postopa v skladu z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka.
Ker prva tožena stranka ni pravočasno seznanila sodišča, da dejansko prebiva v Angliji, da bi lahko sodišče postopalo po načelu ekonomičnosti postopka in pripravljalni narok razpisalo hkrati s prvim narokom za glavno obravnavo, na katerem bi lahko izvedlo tudi dokaz z zaslišanjem stranke, je prva tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov prihoda na sodišče iz tujine le za en narok.
Ob situaciji, ko niti iz podatkov spisa niti iz izpovedbe druge tožene stranke ne izhaja, da naj bi se v obdobju, v katerem je drugotožena stranka priglasila stroške letalskih kart iz tujine za prihod na naroka dne 21. 1. 2015 in dne 6. 3. 2015, dejansko nahajala v tujini, bi morala druga tožena stranka najkasneje ob vložitvi stroškovnika pojasniti upravičenost zahteve (npr. službeno, zdravstveno potovanje, počitnice) za povrnitev stroškov letalskih kart za narok dne 21. 1. 2015 ter narok dne 6. 3. 2015, zato do povrnitve priglašenih stroškov prihoda na naroka iz tujine ni upravičena.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0086973
ZIKS člen 145, 145/1. ZDen člen 78, 78/2. ZD člen 79, 79/3, 132.
zaplemba premoženja – vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina za zaplenjeno premoženje – zaplenjeno premoženje v kazenskem postopku – odprava krivic – upravičenec – dediči upravičenca – prehod zapuščine na dediče – fideikomisarična substitucija
Za razliko od posebne ureditve, ki velja glede zapuščine, o kateri se odloča v postopkih denacionalizacije in ki v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZDen na dediče zapustnika (denacionalizacijskega upravičenca) preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, pa upoštevaje 132. člen ZD pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Ker je bilo torej zaplenjeno premoženje v obliki odškodnine (upoštevaje prvi odstavek 145. člena ZIKS) vrnjeno pokojnemu F. F. in zato predstavlja zapuščino po njem, je za trenutek njenega prehoda na dediče relevanten zgolj čas njegove smrti.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - stečajni postopek nad toženo stranko - seznam preizkušenih terjatev - razlog za prekinitev postopka
Prvo sodišče je napačno štelo, da je bil 10. 6. 2016 objavljen sklep o preizkusu terjatev. Tega dne je bil objavljen le dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, ki pa z vidika drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP ni relevanten. Iz uradnih objav Ajpes na spletu je razvidno, da vse do izdaje izpodbijanega sklepa 18. 8. 2016 v stečajnem postopku nad toženo stranko še ni bil objavljen sklep o preizkusu terjatev iz drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP (ta sklep je bil objavljen šele 23. 9. 2016). Ker razlog za prekinitev pravdnega postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP) v tej zadevi ni prenehal 10.6.2016, kot je napačno štelo prvo sodišče (ni prenehal niti pozneje oziroma do izdaje izpodbijanega sklepa), tudi rok iz sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP tega dne še ni začel teči (ni začel teči niti pozneje oziroma vse do izdaje izpodbijanega sklepa).
upravnik – stroški upravljanja – delitev stroškov upravljanja – pasivna legitimacija – etažni lastnik – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela – časovne meje pravnomočnosti
Odgovornost prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika za plačilo vtoževanih računov, ki temelji na določbi 17. člena SZ-1, ne izključuje niti ne zmanjšuje odgovornosti toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika, na podlagi citiranega prvega odstavka 30. člena SZ-1.
Tožnica je mlada ženska, pooperativne brazgotine jo motijo in negativno vplivajo na njeno samozavest. Iz tega naslova ji je priznana odškodnina v višini 1,9 PMNP.
Primarni strah je strah, ki nastane neposredno ob škodnem dogodku. Tožnica je sama izpovedala, da je po nezgodi prišla k zavesti šele v bolnišnici.
Tožnica je imela dodeljenega odvetnika na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči, zato je sodišče njegove stroške pravilno odmerilo z uporabo 36. člena ZOdvT). Ker za odmero nagrade na podlagi 12. člena ZOdvT ni zakonske podlage, ni utemeljeno tožničino pritožbeno stališče, da sodišče ne bi smelo njenih pravdnih stroškov odmeriti v skladu s 36. členom ZOdvT.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086956
OZ člen 131, 171, 171/1, 243, 243/1, 783. ZPP člen 285.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – dolžnostno ravnanje – dolžna skrbnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – vzročna zveza – javna dražba – sklep o domiku – rok za položitev kupnine – ustavitev izvršbe – vračilo kupnine – obvestilo stranki – opustitev vložitve pritožbe – možnosti za uspeh – nedosegljivost stranke – soprispevek oškodovanca – višina škode – predvidljivost škode – materialno procesno vodstvo
Tožnik toženki očita, da ga o sklepu o ustavitvi postopka ni pravočasno obvestila in je opustila vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka, s katero bi uspela. Glede na pomembnost zadeve za tožnika, kratkost pritožbenega roka (osem dni) ter dejstvo, da je tožnik toženko obvestil, da je kupnino za nepremičnini plačal, je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da toženka, ker ni uporabila (tudi) telefonske komunikacije preko A. A., ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v skladu z določilom 783. člena OZ. Drži, da je v sklepu o ustavitvi sodišče prve stopnje navedlo, da tožnik kupnine ni plačal, vendar pa glede na to, da je bila toženka s strani tožnika že pred tem seznanjena z dejstvom, da je tožnik kupnino plačal, bi lahko dvom glede plačila kupnine odpravila bodisi s tem, da bi to okoliščino preverila preko telefona ali z vpogledom v spis oziroma vložila pritožbo, saj je razpolagala s tožnikovim podatkom o plačani kupnini.
Za presojo predvidljivosti škode je ključen trenutek kršitve pogodbe v letu 2009, torej vrednost nepremičnine, ki jo je toženka lahko pričakovala ob kršitvi leta 2009. Tega odločilnega dejstva, koliko je znašala vrednost nepremičnine ob kršitvi pogodbe, sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v postopku ni ugotavljalo, saj je pri oceni za dolžnika predvidljive škode napačno izhajalo iz sedanje vrednosti nepremičnine.