predlog za oprostitev plačila sodne takse - vsebina predloga - zastopanje po kvalificiranem zastopniku
Od stranke, ki jo zastopa kvalificiran odvetnik, se pričakuje, da v predlogu za taksno oprostitev vsaj navede okoliščine, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitev sodišča o podanem predlogu.
plačilo sodne takse – plačilni nalog za plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Dejstvo, da tožbeni zahtevek ni imel materialnopravne podlage v zakonu, kar se je kasneje odrazilo v umiku tožbe, na odločitev o sodnih taksah nima vpliva.
pravočasno uveljavljanje kršitev določb postopka - dokazovanje z izvedencem grafologom - (ne)veljavnost oporoke - zmožnost razsojanja - sila in grožnja - prava in resnična volja - trditveno in dokazno breme
Razlog za neveljavnost oporoke je lahko tudi obstoj napak v volji opročitelja (sila, grožnja, zmota, zvijača), kakor izhaja iz 60. člena ZD. Sila pomeni, da je bilo nad oporočiteljem uporabljeno fizično nasilje, o grožnji pa govorimo, kadar gre za psihično nasilje. Pravno upoštevna pa ni kakršnakoli sila ali prisila, ampak le tista, ki dejansko vpliva na oporočiteljevo odločitev, ali bo napravil oporoko in kakšna bo vsebina le-te. Trditveno in dokazno breme glede obstoja napake volje je na tistemu, ki oporoko izpodbija.
Očitno "povsem spremenjeno in drugačno vedenje" ter prodaja premoženja pa še ne pomeni, da je oporoka neveljavna.
Neizvedba dokaza z izvedencem grafologom, na katero se sklicujeta tožnika v pritožbi, spada med bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, katere morajo stranke pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Tožnika na naroku, kjer je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz po pritegnitvi izvedenskega mnenja izvedenca grafologa, morebitne kršitve določb pravdnega postopka nista uveljavljala, zato sedaj v pritožbi s pritožbenimi izvajanji v tej smeri ne moreta biti uspešna (upoštevaje, da tožnika nista navedla morebitnih razlogov za to, da teh kršitev brez svoje krivde prehodno nista mogla navesti).
dokazni predlog - izvajanje dokazov - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Obtoženec je svoj zagovor podajal jasno, očitano kaznivo dejanje je odločno zanikal, prijave zoper njega pa naj bi „zakuhala“ soseda. Glede dogodka z dne 30. 4. 2014 se je branil z navajanjem alibija in predlagal zaslišanje oseb, ki bi utegnile pričati v njegovo korist. Ob upoštevanju navedenih dejstev, je sodišče druge stopnje ocenilo, da tekom sojenja pred prvim sodiščem niso bile podane okoliščine, ki bi porajale dvom v prištevnost obtoženca v času storitve kaznivega dejanja, kar bi v skladu s prvim odstavkom 265. člena ZKP narekovalo odreditev izvedenstva psihiatrične stroke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002139
KZ-1 člen 55, 55/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/2.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek za združitev kazni - izrek enotne kazni obsojencu
Enotna kazen po določbi prvega odstavka 55. člena KZ-1 se izreče obsojencu, če mu sodi za kaznivo dejanje, ki ga je storil preden je začel prestajati kazen po poprejšnji obsodbi, zato bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč, da je obsojeni kazen po sodbi I K 59712/2013 prestal dne 29. 6. 2015, kaznivo dejanje po sodbi I K 47121/2015 pa je začel izvrševati dne 18. 6. 2015, obsojencu moralo izreči enotno kazen.
V drugem odstavku 9. člena Zakona o zemljiški knjigi je uzakonjeno načelo pravnega prednika, ki pravi, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.
poočitev - poočitev spremembe podatkov o nepremičnini - katastrski podatek - temeljna evidenca
V obravnavanem primeru gre za poočitev podatkov glede sporne parcele, torej za spremembo podatkov o nepremičnini, za katere zemljiška knjiga ni temeljna evidenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082749
ZPP člen 32, 32/2, 481, 484.
stvarna pristojnost sodišča - gospodarski spor - stranke postopka - gospodarska družba - etažni lastniki - skrite napake na skupnih delih stavbe - unovčenje bančne garancije - zahtevek za vrnitev sredstev
Zahtevki zaradi vrnitve sredstev zaradi neutemeljeno vnovčene bančne garancije zaradi skritih napak na skupnih delih zgradbe, ki so naperjeni zoper posamezne etažne lastnike, temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Ker so med etažnimi lastniki kot sosporniki tudi gospodarske družbe, gre za gospodarski spor, za odločanje o katerem je pristojno okrožno sodišče.
ZPP 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 569.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – protispisnost – posojilna pogodba
Protispisnost je napaka tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, tako da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza. V primeru, ko protislovje ni posledica prenosa podatkov iz spisa v sodbo, ampak je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, ampak eventuelno za zmotno dokazno oceno.
upravnik – obratovalni stroški – neplačilo obratovalnih stroškov s strani najemnika
Tožeča stranka je pojasnila način obračunavanja in razdeljevanja stroškov, priložila razdelilnike stroškov ter račune dobaviteljev energije, blaga in storitev. Toženka tem trditvam in dokazom ni nasprotovala, zato je sodišče prve stopnje navedene trditve (o dejstvih) upravičeno štelo za priznane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSK00006785
URS člen 35.. ZZZDR člen 92., 98.. ZD člen 163., 220.. ZPP člen 337., 337/1.
zapuščinski postopek - navajanje novih dejstev v pritožbi - nedovoljene pritožbene novote - prekluzija - zahtevek za izpodbijanje očetovstva - zahtevek na ugotovitev očetovstva - zakonska domneva očetovstva - dedna pravica pokojnikovega dediča
Vsak ima lahko samo enega očeta in na ugotovitev očetovstva za otroke, ki so rojeni v zakonski zvezi, ni mogoče tožiti, dokler velja po pravni domnevi za očeta materin mož, kar pomeni, da je primarno potreba zakonsko očetovstvo izpodbiti, šele nato pa je mogoče zahtevati ugotovitev očetovstva, za zatrjevanega biološkega očeta.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 214, 214/1 215, 215/3, 221g. ZPP člen 274, 319, 319/2.
poenostavljena prisilna poravnava - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - izvršilni naslov - zavrženje tožbe
Glede na razloge, ki jih je sodišče druge stopnje navedlo v točki 5 obrazložitve svoje odločbe, s takšnim stališčem izpodbijanega sklepa (načeloma in v celoti) ni mogoče soglašati. Kot je že bilo omenjeno in na kar se tudi pritožba utemeljeno sklicuje, se namreč v postopku PPP ne uporabljata 3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP. Je pa obravnavana zadeva glede na vsebino sklepa o potrjeni PPP nekoliko specifična in „ponuja rešitev“, ki sicer iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, ima pa za posledico zavrženje tožbe.
Sodišče druge stopnje je po vpogledu v podatke PRS (sodni/poslovni register na portalu Ajpes) ugotovilo, da je bil v postopku PPP Okrožnega sodišča v Mariboru St 3916/2016 na dolžnikom (toženko) dne 28. 12. 2016 izdan sklep o potrditvi takšne prisilne poravnave. Iz izreka sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje ni le potrdilo PPP in ugotovilo njene vsebine (točka 1 izreka), ampak je odločilo (tudi), da je dolžnik terjatve po pogojih iz potrjene PPP dolžan plačati upnikom, ki so zajeti v posodobljenem seznamu terjatev z dne 7. 10. 2016 (med njimi je tudi tožnik in obe njegovi terjatvi). To pa pomeni, da sodišče v postopku PPP ni le potrdilo PPP in ugotovilo njene vsebine, ampak je v smislu 3. in 4. točke prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP v izreku sklepa z dne 28. 12. 2016 odločilo (tudi), katere terjatve so v postopku PPP ugotovljene (tiste, ki so zajete v posodobljenem seznamu terjatev z dne 7. 10. 2016) in naložilo plačilo teh terjatev v skladu s pogoji potrjene PPP dolžniku (toženki).
sprememba upnika – vstop novega upnika – procesni sklep – kontradiktornost postopka – pravica do izjave
Sklep o nadaljevanju je samo procesni sklep, s katerim se ne odloča o vsebinskih vprašanjih, zato sodišče o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisanega dolžnika ne odloča v kontradiktornem postopku. Zahtevana kontradiktornost postopka je strankam zagotovljena v postopku pri odločanju o ugovoru.
Ker ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, je treba pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje, zato se predlog novega upnika še pred odločitvijo vroči dolžniku v izjavo.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0082710
ZST-1 člen 11, 12, 12/4. ZGD-1 člen 7, 7/1.
taksna oprostitev - uporaba prava - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pomoči - premoženje podjetnika - pomanjkljiva izpolnitev izjave o premoženjskem stanju
V primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, je stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da toženka zaradi lastništva nepremičnine v A. (ki je neobremenjena) ni uspela s prošnjo za dodelitev brezplačne pomoči, upravičeno podvomilo v resničnost toženkinih navedb (da so vse njene nepremičnine obremenjene čez vrednost nepremičnin) in opravilo uradne poizvedbe za preveritev toženkinih navedb v ustreznih uradnih evidencah.
Tako kot podjetnik odgovarja za poslovne obveznosti tudi s tistim premoženjem, ki ni vezano na podjetniško dejavnost, torej z vsem svojim premoženjem, velja za obratni položaj.
Pomanjkljivo izpolnitev izjave o premoženjskem stanju je mogoče primerjati z navedbo neresničnih podatkov.
oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – zdravljenje
Tožena stranka ni izkazala, da bi svojo pokojnino (vsak mesec) porabila za zdravljenje in terapije, pri čemer je upravičena do zdravstvenega varstva kot upokojenka (prejemnica pokojnine) oziroma kot zavarovana oseba na podlagi določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - poplačilo pred pravnomočnostjo - umik - ugovor - ustavitev postopka
Do poplačila upnika s prisilno izvršbo je prišlo že v ugovornem roku, dolžnik pa je ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem trdi in dokazuje, da je terjatev upniku v celoti poravnal že pred vložitvijo predloga za izvršbo, vložil v roku zanj. Zato ima pravni interes, da se o njegovem ugovoru vsebinsko odloči, ter da se s tem pravnomočno konča tudi faza dovolitve izvršbe. Ne more biti namreč vnaprej izključeno, da bi bil sklep o izvršbi zaradi dolžnikovega ugovora pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen, kar pa je v skladu s 3. točko prvega odstavka 67. člena ZIZ razlog za nasprotno izvršbo.
spor majhne vrednosti – neizvedba naroka – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – neprerekane trditve – priznana dejstva – nepotreben dokaz – neprimeren dokaz
Zmotno je stališče, da bi moralo sodišče izvesti narok, ker bi na njem lahko podala dodatne navedbe in predlagala dodatne dokaze. V sporih majhne vrednosti se lahko dejstva navajajo in dokazi predlagajo samo v vlogah, ki jih izrecno našteva 452. člen ZPP. Dejstva in dokazi, ki bi jih tožena stranka navajala izven omenjenih vlog ali na eventualnem naroku se zato v nobenem primeru ne bi upoštevali.
Po pridobitvi cenitve z dopolnitvijo je prvo sodišče brez predhodne (nove) zapuščinske obravnave izdalo sklep o dedovanju z dne 19. 5. 2016, katerega je pritožnikov pooblaščenec prejel 23. 5. 2016, v vlogi z dne 31. 5. 2016 pa je opredeljeno zahteval povrnitev sorazmernega dela skupnih stroškov postopka. Pritožnik je glede na navedeno pravočasno zahteval povrnitev sorazmernega dela skupnih stroškov postopka (tretji in sedmi odstavek 163. člena ZPP), zato je drugačno stališče prve sodišča napačno.
V skladu s 27. členom ZST-1 se v postopku delitve stvari ali skupnega premoženja vrednost predmeta postopka določi po vrednosti stvari ali premoženja, ki se deli. Predlagateljica je poravnala zgolj sodno takso za premoženje, katerega delitev je sama predlagala. Nasprotni udeleženec pa je v svojem odgovoru na predlog navedel, da je potrebno upoštevati kot skupno premoženje, torej premoženje, ki ga je potrebno s predmetnem postopku deliti. 126. člen ZNP namreč določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Med skupne stroške pa spadajo tudi sodne takse za predlog.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0082746
OZ člen 892, 893. ZVPot člen 57, 57e. ZPP člen 458.
pogodba o organiziranju potovanja – nekvalitetno opravljene storitve – odškodninska odgovornost organizatorja potovanja – spor majhne vrednosti
Znižanje cene predstavlja posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti, pri čemer škodo predstavlja razlika med vrednostjo storitve, ki bi morala biti opravljena, in manjvredno storitvijo z napako. Organizator potovanja se mora ne glede na krivdo zadovoljiti s plačilom, ki ustreza njegovi manjvredni izpolnitvi.