unovčenje predmeta lizinga - pogodba o lizingu - subsidiarna obveznost lizingojemalca v primeru uveljavljanja garancije povratnega odkupa - splošni pogoji pogodbe o finančnem leasingu
Ker je bila kot instrument zavarovanja za primer odstopa od lizing pogodbe dogovorjena garancija povratnega odkupa, se je lizingodajalec lahko odločil za unovčenje predmeta lizinga na ta način, da ga je prodal nazaj prodajalcu. Terjatev zoper lizingojemalca je upravičen uveljavljati subsidiarno – za primer in v obsegu, da z unovčenjem povratnega odkupa terjatev ne bi bila poplačana.
Nadzor nad voznikom, ki vozi tovorno vozilo s strani delodajalca, kot samostojnega podjetnika, je potrebno razlagati razumno in ne preohlapno, kot to na abstraktni ravni trdi pritožba, ki v tem delu nima prav. V primerih, kot je obravnavani, ko voznik tovornega vozila prične z vožnjo in je običajno v tovornem vozilu tudi sam, brez svojega delodajalca, si namreč ni mogoče zamisliti nadzora, ki ga pritožba v navedbah izpostavlja drugače kot tako, da bi moral takega voznika v konkretnem primeru delodajalec neposredno nadzorovati, torej biti tudi fizično z njim zgolj zato, da bi nadzoroval njegovo delo in ravnanje, kot poklicnega voznika (tudi pri pravilni in natančni uporabi kartice za tahograf), kar pa je absolutno nesprejemljivo in nerazumno.
stranska intervencija – intervencijski interes – obvestilo o pravdi – obvestitev drugega o pravdi – vstop intervenienta v pravdo
V zemljiški knjigi je kot lastnica spornih zemljišč sicer vpisana toženka, ki pa oporeka svoji pasivni legitimaciji. Priznava, da je dejanska lastnica pritožnica, zato je tudi predlagala, naj jo sodišče obvesti o pravdi (204. člen ZPP). Če bi se toženka (morebiti) slabo pravdala in bi tožnik v pravdi uspel, se pritožnica s pravnomočno sodbo ugotovljeni lastninski pravici tožnika ne bi mogla več zoperstaviti. Očitno je torej, da izid spora med strankama vpliva na njen materialnopravni položaj, zato ji ni mogoče odrekati pravice do udeležbe v postopku.
ZP-1 člen 25, 25/1. ZPrcP člen 105, 105/3,105/3-3. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem predmetov - lastnik motornega vozila - skupna lastnina zakoncev
Pri odločanju za izrek stranske sankcije odvzema vozila mora sodišče upoštevati lastništvo kot izhaja iz uradnih evidenc. V postopku o prekršku glede odločanja o pogojih za izrek te stranske sankcije se ne more opirati na trditve o stvarnopravnih in obligacijskopravnih razmerjih med lastnikom in uporabnikom. Za potrebe postopka o prekršku in odločanja o izreku stranske sankcije odvzema motornega vozila so zato neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih zagovornik izpostavlja, da je zaseženo vozilo skupno premoženje obdolženca in njegove izvenzakonske partnerice, ker je bilo kupljeno s sredstvi pridobljenimi z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 399/4-3, 400, 400/4, 403, 403/1, 403/1-1, 405. ZPP člen 108.
uporaba določb ZPP - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - formalni preizkus
Zaradi tega, ker je v ZFPPIPP-u urejen postopek vsebinskega obravnavanja ugovora proti odpustu obveznosti (405. člen ZFPPIPP), ni mogoče šteti, da je s tem izključena smiselna uporaba določbe 108. člena ZPP, ki ureja postopek v primeru formalno pomanjkljivih vlog.
plačilo sodne takse za pritožbo – odmera sodne takse – delno izpodbijanje odločbe – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela sodbe – sosporništvo
Tožnik s pritožbo zahteva spremembo izpodbijane sodbe, in sicer zoper prvega toženca tako, da se mu prisodi še 3.000,00 EUR, zoper drugo toženko pa tako, da ji sodišče naloži, da mu nerazdelno s prvim tožencem plača 6.500,00 EUR. Izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ni le 3.000,00 EUR, ampak 6.500,00 EUR.
SPZ člen 8. ZFPPIPP člen 310, 310/3, 311, 311/3, 329, 329/1, 330.
izločitvena pravica – sestavina nepremičnine – pritiklina – premičnine za funkcionalno delovanje nepremičnine
Iz določbe 8. člena SPZ izhaja, da vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače.
Premičnine so del nepremičnine, če so z njo trajno spojene ali so nujne na njeno funkcionalno delovanje. V konkretnem primeru gre zgolj za premičnine, ki so namenjene bivanju v nepremičnini in niso trajno spojene z njo. Njihova funkcionalnost v povezavi z uporabo nepremičnine prav tako ni podana, saj je nepremičnina uporabna tudi, če se našteti predmeti (spalno pohištvo, posteljnina, stenske ure in tako dalje) odstranijo v primeru potrditve izločitvene pravice.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1, 2, 48, 49, 51.
izvedenec – nagrada – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije – pravica do nagrade – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – pripombe na izvedensko mnenje – obrazloženost pritožbe
Izvedencu bi bilo za podano izvedensko mnenje mogoče odreči plačilo, če ne bi odgovoril na vprašanja, ki mu jih je postavilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno in nestrokovno izdelano mnenje. Pritožba ne opredeli, zakaj naj bi bile strokovne metode, ki jih je uporabil izvedenec, v nasprotju s pravili stroke.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39.
odmera stroškov in nagrade izvedencu – pravilnost izvedenskega mnenja
Pravilnost izvedenčevega mnenja ni kriteriji za presojo njegove nagrade, preko te pa pritožnica tudi ne more doseči preliminarnega preverjanja ugotovljenega dejanskega stanja. Ker je izvedenec po presoji razpravljajoče sodnice naloženo mu nalogo zadovoljivo opravil, mu v skladu s Pravilnikom pripada nagrada in je upravičen do povračila stroškov.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker sodišče samo iz javno dostopnih v evidenc ne more videti stanja na transakcijskih računih, je seveda zato dolžnost predlagatelja, da sam navede te podatke, zmotno pa je stališče pritožbe, da bi sodišče lahko zahtevalo podatke od organizacij za plačilni promet, saj to ni dolžno, ker ga zakon zavezuje zgolj k temu, da pridobi javno dostopne podatke, kar pa podatek o stanju na TRR ni.
Sodišče bi le v primeru, če bi predlagatelj podatke posredoval, pa bi dvomilo v njihovo resničnost, po uradni dolžnosti podatke preverilo, kar je skladno z desetim odstavkom 12.a člena ZST-1. V okoliščinah konkretnega primera, ko predlagatelj podatkov ni posredoval, pa niti ni imelo kaj preverjati.
stroški pravdnega postopka – umik tožbe – sosporništvo – navadni sosporniki – solidarno plačilo pravdnih stroškov – načelo potrebnosti – odgovor na pritožbo – kontradiktornost – pravica do izjave
Dejstvo, da ima stranka na pritožbeni stopnji pravico do odgovora na pritožbo (zaradi kontradiktornosti) ne pomeni avtomatično, da ti stroški v vsakem primeru bremenijo nasprotno stranko. Treba je namreč ločiti pravico do podaje odgovora na pravno sredstvo nasprotnika ter upravičenosti do nagrade za vložen odgovor na pravno sredstvo. Pri odločanju o tem, kateri stroški se stranki povrnejo, sodišče upošteva le stroške, ki so bili potrebni za pravdo (155. člen ZPP).
delno odvzeta poslovna sposobnost pritožnika - pravne posledice vložene pritožbe
Ker oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za samostojno nastopanje v sodnih postopkih, ne more sama opravljati procesnih dejanj, ima to za posledico, da izjava volje, ki jo je podala v svoji pritožbi, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 47, 47/3, 49, 49/1, 49/1-1, 49/1-2,.
izvedensko mnenje – odmera nagrade in stroškov izvedenca – nagrada izvedenca – materialni stroški – izjemno zahtevno mnenje – zahtevno mnenje
V konkretnem primeru gre za cenitev stanovanjske hiše ter oceno možnosti fizične delitve. Po oceni pritožbenega sodišča gre za običajno mnenje in ne za izjemno zahtevno mnenje, kot je izvedencu priznalo sodišče prve stopnje.
regres za letni dopust - prisilna poravnava - regres
V skladu s 212. členom ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Tožnikova terjatev iz naslova regresa za letni dopust je zapadla po začetku postopka prisilne poravnave dne 16. 4. 2012. Glede na to, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen od leta 2007 dalje, je v letu 2012 pridobil pravico do celotnega letnega dopusta.
V Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini utemeljeno zavrnilo.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - smiselna uporaba določb pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku
Sodišče prve stopnje nima pravne podlage za uporabo določbe osmega odstavka 163. člena, po kateri še višje sodišče izjemoma s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, ker ZP-1 v 65. členu, ki ureja odločanje sodišča po zahtevi za sodno varstvo, ne določa možnosti, da sodišče prve stopnje razveljavi plačilni nalog.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 235, 235/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – možnost nadaljevanja delovnega razmerja – obrazložitev odpovednega razloga – obrazložitev odpovedi – naklep – huda malomarnost
V odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpovedni razlog ne sme biti obrazložen zgolj pavšalno, temveč mora biti konkretiziran v takšni meri, da omogoča ugotovitev o obstoju utemeljenega odpovednega razloga. Delodajalec mora konkretno navesti in obrazložiti okoliščine, iz katerih je razvidno, kaj je dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Opredelitev očitkov mora biti po vsebini dovolj določna, da lahko predstavlja podlago za uspešno pripravo delavca na zagovor (pravica do obrambe) oziroma za sodno varstvo v zvezi z zakonitostjo odpovedi (pravica do dostopa do sodišča), poleg tega morajo biti očitki tako časovno opredeljeni, da lahko sodišče presodi pravočasnost podaje odpovedi. Delodajalec v sodnem postopku tudi ne more širiti obsega prvotne obdolžitve in opredelitve (dejanskih) razlogov iz odpovedi.
Delavcu je zaradi kršitve mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je za dejanje odgovoren, torej če mu je mogoče očitati krivdo za njegovo ravnanje. Delavcu ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi objektivne odgovornosti (npr. za kršitve, ki jih storijo njegovi podrejeni). Dokazno breme, da gre za hudo malomarnost ali naklep, je na delodajalcu. Pri opredelitvi naklepa ali hude malomarnosti v zvezi s kršitvijo pogodbenih obveznosti se je treba opreti na splošna pravila civilnega prava.
Tožeča stranka, ki je sprejela nadomestno izpolnitev, ki je ni vtoževala, in umaknila tožbo, v pravdi za plačilo denarne terjatve ni uspela in sama trpi svoje pravdne stroške.