ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 399/4-3, 400, 400/4, 403, 403/1, 403/1-1, 405. ZPP člen 108.
uporaba določb ZPP - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - formalni preizkus
Zaradi tega, ker je v ZFPPIPP-u urejen postopek vsebinskega obravnavanja ugovora proti odpustu obveznosti (405. člen ZFPPIPP), ni mogoče šteti, da je s tem izključena smiselna uporaba določbe 108. člena ZPP, ki ureja postopek v primeru formalno pomanjkljivih vlog.
ZP-1 člen 25, 25/1. ZPrcP člen 105, 105/3,105/3-3. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem predmetov - lastnik motornega vozila - skupna lastnina zakoncev
Pri odločanju za izrek stranske sankcije odvzema vozila mora sodišče upoštevati lastništvo kot izhaja iz uradnih evidenc. V postopku o prekršku glede odločanja o pogojih za izrek te stranske sankcije se ne more opirati na trditve o stvarnopravnih in obligacijskopravnih razmerjih med lastnikom in uporabnikom. Za potrebe postopka o prekršku in odločanja o izreku stranske sankcije odvzema motornega vozila so zato neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih zagovornik izpostavlja, da je zaseženo vozilo skupno premoženje obdolženca in njegove izvenzakonske partnerice, ker je bilo kupljeno s sredstvi pridobljenimi z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
stranska intervencija – intervencijski interes – obvestilo o pravdi – obvestitev drugega o pravdi – vstop intervenienta v pravdo
V zemljiški knjigi je kot lastnica spornih zemljišč sicer vpisana toženka, ki pa oporeka svoji pasivni legitimaciji. Priznava, da je dejanska lastnica pritožnica, zato je tudi predlagala, naj jo sodišče obvesti o pravdi (204. člen ZPP). Če bi se toženka (morebiti) slabo pravdala in bi tožnik v pravdi uspel, se pritožnica s pravnomočno sodbo ugotovljeni lastninski pravici tožnika ne bi mogla več zoperstaviti. Očitno je torej, da izid spora med strankama vpliva na njen materialnopravni položaj, zato ji ni mogoče odrekati pravice do udeležbe v postopku.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker sodišče samo iz javno dostopnih v evidenc ne more videti stanja na transakcijskih računih, je seveda zato dolžnost predlagatelja, da sam navede te podatke, zmotno pa je stališče pritožbe, da bi sodišče lahko zahtevalo podatke od organizacij za plačilni promet, saj to ni dolžno, ker ga zakon zavezuje zgolj k temu, da pridobi javno dostopne podatke, kar pa podatek o stanju na TRR ni.
Sodišče bi le v primeru, če bi predlagatelj podatke posredoval, pa bi dvomilo v njihovo resničnost, po uradni dolžnosti podatke preverilo, kar je skladno z desetim odstavkom 12.a člena ZST-1. V okoliščinah konkretnega primera, ko predlagatelj podatkov ni posredoval, pa niti ni imelo kaj preverjati.
stroški pravdnega postopka – umik tožbe – sosporništvo – navadni sosporniki – solidarno plačilo pravdnih stroškov – načelo potrebnosti – odgovor na pritožbo – kontradiktornost – pravica do izjave
Dejstvo, da ima stranka na pritožbeni stopnji pravico do odgovora na pritožbo (zaradi kontradiktornosti) ne pomeni avtomatično, da ti stroški v vsakem primeru bremenijo nasprotno stranko. Treba je namreč ločiti pravico do podaje odgovora na pravno sredstvo nasprotnika ter upravičenosti do nagrade za vložen odgovor na pravno sredstvo. Pri odločanju o tem, kateri stroški se stranki povrnejo, sodišče upošteva le stroške, ki so bili potrebni za pravdo (155. člen ZPP).
SPZ člen 8. ZFPPIPP člen 310, 310/3, 311, 311/3, 329, 329/1, 330.
izločitvena pravica – sestavina nepremičnine – pritiklina – premičnine za funkcionalno delovanje nepremičnine
Iz določbe 8. člena SPZ izhaja, da vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače.
Premičnine so del nepremičnine, če so z njo trajno spojene ali so nujne na njeno funkcionalno delovanje. V konkretnem primeru gre zgolj za premičnine, ki so namenjene bivanju v nepremičnini in niso trajno spojene z njo. Njihova funkcionalnost v povezavi z uporabo nepremičnine prav tako ni podana, saj je nepremičnina uporabna tudi, če se našteti predmeti (spalno pohištvo, posteljnina, stenske ure in tako dalje) odstranijo v primeru potrditve izločitvene pravice.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39.
odmera stroškov in nagrade izvedencu – pravilnost izvedenskega mnenja
Pravilnost izvedenčevega mnenja ni kriteriji za presojo njegove nagrade, preko te pa pritožnica tudi ne more doseči preliminarnega preverjanja ugotovljenega dejanskega stanja. Ker je izvedenec po presoji razpravljajoče sodnice naloženo mu nalogo zadovoljivo opravil, mu v skladu s Pravilnikom pripada nagrada in je upravičen do povračila stroškov.
unovčenje predmeta lizinga - pogodba o lizingu - subsidiarna obveznost lizingojemalca v primeru uveljavljanja garancije povratnega odkupa - splošni pogoji pogodbe o finančnem leasingu
Ker je bila kot instrument zavarovanja za primer odstopa od lizing pogodbe dogovorjena garancija povratnega odkupa, se je lizingodajalec lahko odločil za unovčenje predmeta lizinga na ta način, da ga je prodal nazaj prodajalcu. Terjatev zoper lizingojemalca je upravičen uveljavljati subsidiarno – za primer in v obsegu, da z unovčenjem povratnega odkupa terjatev ne bi bila poplačana.
plačilo sodne takse za pritožbo – odmera sodne takse – delno izpodbijanje odločbe – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela sodbe – sosporništvo
Tožnik s pritožbo zahteva spremembo izpodbijane sodbe, in sicer zoper prvega toženca tako, da se mu prisodi še 3.000,00 EUR, zoper drugo toženko pa tako, da ji sodišče naloži, da mu nerazdelno s prvim tožencem plača 6.500,00 EUR. Izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ni le 3.000,00 EUR, ampak 6.500,00 EUR.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 47, 47/3, 49, 49/1, 49/1-1, 49/1-2,.
izvedensko mnenje – odmera nagrade in stroškov izvedenca – nagrada izvedenca – materialni stroški – izjemno zahtevno mnenje – zahtevno mnenje
V konkretnem primeru gre za cenitev stanovanjske hiše ter oceno možnosti fizične delitve. Po oceni pritožbenega sodišča gre za običajno mnenje in ne za izjemno zahtevno mnenje, kot je izvedencu priznalo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1, 2, 48, 49, 51.
izvedenec – nagrada – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije – pravica do nagrade – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – pripombe na izvedensko mnenje – obrazloženost pritožbe
Izvedencu bi bilo za podano izvedensko mnenje mogoče odreči plačilo, če ne bi odgovoril na vprašanja, ki mu jih je postavilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno in nestrokovno izdelano mnenje. Pritožba ne opredeli, zakaj naj bi bile strokovne metode, ki jih je uporabil izvedenec, v nasprotju s pravili stroke.
Nadzor nad voznikom, ki vozi tovorno vozilo s strani delodajalca, kot samostojnega podjetnika, je potrebno razlagati razumno in ne preohlapno, kot to na abstraktni ravni trdi pritožba, ki v tem delu nima prav. V primerih, kot je obravnavani, ko voznik tovornega vozila prične z vožnjo in je običajno v tovornem vozilu tudi sam, brez svojega delodajalca, si namreč ni mogoče zamisliti nadzora, ki ga pritožba v navedbah izpostavlja drugače kot tako, da bi moral takega voznika v konkretnem primeru delodajalec neposredno nadzorovati, torej biti tudi fizično z njim zgolj zato, da bi nadzoroval njegovo delo in ravnanje, kot poklicnega voznika (tudi pri pravilni in natančni uporabi kartice za tahograf), kar pa je absolutno nesprejemljivo in nerazumno.
delno odvzeta poslovna sposobnost pritožnika - pravne posledice vložene pritožbe
Ker oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za samostojno nastopanje v sodnih postopkih, ne more sama opravljati procesnih dejanj, ima to za posledico, da izjava volje, ki jo je podala v svoji pritožbi, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00001847
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je tožniku nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, vendar tožnik vtožuje odškodnino, ker trpi zaradi nezmožnosti za delo in posledičnih občutkov nekoristnosti, kar ni posledica nezakonitega ravnanja toženke, ampak dejstva, da tožnik dela zaradi zdravstvenih omejitev ne more opravljati. Nepravilnosti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi so bile v pretežni meri sanirane, saj sta stranki v zvezi z razveljavitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklenili sodno poravnavo, tožniku pa so bile tudi priznane pravice na zavodu za zaposlovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Na podlagi 184. člena ZDR je glede odločitve o povzročeni škodi tožniku odločilo po splošnih pravilih civilnega prava (1. odstavek 131. člena OZ). Ugotovilo je, da tožnik ni uspel dokazati niti protipravnosti ravnanja tožene stranke, prav tako vzročne zveze med škodo, ki mu je nastala, in ravnanjem tožene stranke, zato je utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.
smrt obdolženca - ustavitev postopka - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo
Po členu 139 ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, in sicer od njegove uvedbe do pravnomočnosti odločbe.
Sodišče je ugotovilo, da premoženjske zmožnosti pravdnih strank niso enake, zato je odločilo, da mora mati kriti večji del dekletovih potreb. Takšno stališče ni pravilno. Osredotoči se namreč na višino trenutne plače, a pozabi na oceno pridobitnih zmožnosti toženca. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje vsekakor izhaja, da je tožnik tik pred začetkom tega postopka zaslužil povprečno 843,00 EUR, v izpodbijani sodbi (in trditvah toženca) pa ni najti prav nobenega razloga, ki bi utemeljeval, zakaj ne bi mogel še naprej opravljati izmenskega dela, ki mu je omogočalo boljši zaslužek.
zdravljenje v tujini - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje lahko izvedbo predlaganja dokaza zavrne le tedaj, ko so zato podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, kateri dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jo z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000505
ZObr člen 93, 93/4, 93/6.. ZSSloV člen 61, 61/1.. ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.
odpravnina - vojak - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
Tožnik je zahteval plačilo odpravnine po četrtem odstavku 93. člena ZObr, ker tožena stranka z njim ni podaljšala pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Četrti odstavek 93. člena ZObr določa, da ima vojak pravico do odpravnine, če je delal v ministrstvu za obrambo najmanj deset let, pa pogodbe o zaposlitvi ne more podaljšati zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov, ki niso posledica njegovega krivdnega ali drugega neustreznega ravnanja. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku pogodba ni bila podaljšana zaradi njegovih zdravstvenih razlogov. Le-te pa niso posledica tožnikovega krivdnega ali drugega neustreznega ravnanja. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljen.