odpravnina - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo kršitev po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (kršitev prepovedi nadlegovanja ali trpinčenja) le v delu, ki se je nanašal na trpinčenje, ni pa presojalo zatrjevanega nadlegovanja in sicer dogodka z dne 3. 4. 2014, ki bil predmet pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Glede na prvi odstavek 7. člena ZDR-1, ki določa, da je nadlegovanje vsako nezaželeno vedenje (lahko tudi enkratni dogodek), povezano s kakršnokoli osebno okoliščino (tožnica je bila bivša izvenzakonska partnerica tožene stranke), pri čemer je tožnici dne 3. 4. 2014 v prostorih tožene stranke, zato, da bi jo ustrahoval, grdo ravnal, ko jo je prijel za roko in jo potisnil tako, da je padla na tla in pri tem utrpela odrgnino desnega komolca, povzročil občutek ogroženosti in prestrašenosti (kakor izhaja iz pravnomočne kazenske obsodilne sodbe). Ker je sodišče prve stopnje naveden dogodek presojalo zgolj kot trpinčenje na delovnem mestu, ne pa tudi v zatrjevani kršitvi prepovedi nadlegovanja, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZEPDSV člen 19.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2, 118/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
Glede očitka vožnje izven odrejene lokacije je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik očitano kršitev sicer storil, vendar pa ta kršitev ni bila tako huda, da bi predstavljala zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev, da se je tožnik spornega dne izven odrejene lokacije vozil zato, ker ga je to prosil sodelavec ter da je ta zaradi obravnavanega dogodka prejel (le) opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, se pritožbeno sodišče s to presojo strinja.
poprava sodbe - odločitev o pravdnih stroških - dodatek za delovno dobo - odločitev o pravdnih stroških - minulo delo - dodatek
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstoji obveznost tožene stranke do plačila tožniku nastale razlike iz naslova dodatka za delovno dobo, katero je tožnik uspel izkazati, in sicer z listino, pridobljeno pri ZPIZ-u, iz katere je razvidno, da je imel tožnik skupaj 21 let, 0 mesecev in 25 let pokojninske dobe.
ZDR-1 člen 85, 109, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 99, 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - zagovor
Tožnica je na dan zagovora ob 8.18 uri po elektronski pošti sporočila, da se zagovora zaradi bolezni ne bo udeležila. Pri tem ni pojasnila vzrokov za bolniški stalež, prav tako ni podala pisnega zagovora, ki bi ga sicer lahko podala, pri čemer je sama tudi izpovedala, da se je o primeru dogovarjala z odvetnikom. Tožena stranka je bila dolžna tožnici omogočiti zagovor, ni pa bila dolžna preložiti zagovora, saj ZDR-1 v 109. členu določa kratek prekluzivni rok v 30 dneh od ugotovitve razloga za redno odpoved in bi tožena stranka s preložitvijo zagovora lahko tvegala, da navedeni prekluzivni rok zamudi. Tožena stranka tudi ni bila dolžna tožnico posebej opozoriti na možnost pisnega zagovora, pri čemer je tožnica pred tem bila direktorica tožene stranke, zato je poznala oziroma, je morala poznati določila delovnopravne zakonodaje v zvezi s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je večkrat odobrila in izvedla plačilo izvajalcem za storitve, ki niso bile opravljene. S svojim ravnanjem je izpolnila vse znake kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev iz 257. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeči stranki glede odškodnine, ki jo je dolžan plačati toženec, uspelo dokazati vse elemente odškodninske odgovornosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec, kljub zakonskim omejitvam gotovinskega poslovanja, odšel v tujino in pri tuji banki, brez izrecnega pooblastila tedanjega direktorja, z depozitnega računa tožeče stranke dvignil dva zneska v skupni vrednosti 6.200,00 EUR.
alternativno prestajanje izrečene zaporne kazni - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja okoliščin - subjektivne in objektivne okoliščine - odločba o kazenski sankciji - oprava dela v splošno korist - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost
Ni dvoma, da pri obsojencu nadomestitev zaporne kazni z navedeno alternativno obliko ne bi dosegla učinka, namena in ne smisla alternativnega prestajanja zaporne kazni, ki je v tem, da obsojenec zavestno poravna svoje storjeno nepravo ravnanje z nasprotnim pozitivnim ravnanjem. Nevarnost ponovitve kaznivega dejanja na prostosti je pri obsojencu glede na njegovo obširno predkaznovanost velika in zato tudi konkretna. Sodišče prve stopnje že ob izbiri in odmeri kazenske sankcije obdolžencu zato ni izreklo pogojne obsodbe, torej sankcije opominjevalne narave, saj je pravilno ugotovilo, da takšna sankcija pri obsojencu ne bi več dosegla namena kaznovanja in da mu je bilo zato potrebno izreči kazen zapora. Le tako izrečena kazen zapora bo pri obsojencu tudi po mnenju pritožbenega sodišča vplivala toliko vzgojno, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.
Tožnica je bila v letu 2011 ocenjena z oceno dobro, kar je Komisija za preizkus ocene pri toženi stranki potrdila z izpodbijanim sklepom. Komisija je tožnico na sejo sicer vabila, vendar pa skladno s sprejetim dogovorom o naknadni predložitvi dokumentacije s strani tožnice in njene nadrejene, na tej seji ocena delovne uspešnosti ni bila preizkušena. Preizkus ocene je bil opravljen šele po pridobitvi ustrezne dokumentacije, pri čemer pa tožnica ni bila udeležena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je zaradi te postopkovne kršitve odločitev tožene stranke nezakonita.
pogodba o zaposlitvi - delovno mesto - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnik je dejansko, ne le formalno, zasedal delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
URS člen 25.. ZPP člen 11, 19, 86, 86/3, 86/4, 91, 333, 377.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - denarna kazen - zloraba pravice do sodnega varstva
Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva, kakor izhaja iz sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-3427/07-34, U-I-287/07-24 z dne 6. 11. 2008. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da toženkin način izvrševanja pravice do pravnega sredstva - njeno vlaganje vsebinsko praznih pravnih sredstev in obravnavanje ter pojasnjevanje enih in istih procesnih vprašanj pomeni zlorabo. To ni namen pravice do pravnega sredstva in nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Konkreten dejanski stan norme iz 11. člena ZPP je bil izpolnjen, sankcija denarne kazni pa zato utemeljeno izrečena.
procesne predpostavke za odločanje o predlogu - predložitev listin - vrnitev izvrnika listin predlagatelju - ZZK iz leta 2003
Predlagatelj je uspel izkazati, da so bili izvriniki vseh treh pogodb predlagateljem postopkov vrnjeni. Razlog za odsotnost zaznamka na izvirniku listin, da je bil na njihovi podlagi opravljen vpis, pa je očitno v tem, da predlagani vpisi niso bili dovoljeni.
Obnova postopka, ki jo ZPP ureja v 394. členu, je izredno pravno sredstvo. Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP pa navedeno ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik je obnovo postopka vložil sam in v njem tudi zatrjeval, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Po določbi 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Tega pogoja tožnik ni izkazal (nasprotno, meni, da je upravičen podati laični predlog za obnovo postopka), zato je sodišče prve stopnje izredno pravno sredstvo (obnovo postopka, ki jo je vložil tožnik sam in ni izkazal pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP) kot nedovoljeno pravilno zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca, ni kršilo 254. člena ZPP. Potreba, da sodišče v sporu angažira novega izvedenca iste ali podobne stroke (to je izvedenca, ki sodišču z vidika primerljive strokovne usposobljenosti posreduje odgovore na ista strokovna vprašanja), mora biti utemeljena z razumnimi razlogi. Zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami prvega izvedenca ni tak razumen razlog.
Ne glede na to ali je odpovedni razlog po 1. alineji oziroma 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 podan, je potrebno izhajati iz delavčeve krivde. Po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dejanski stan tega odpovednega roka ni le kršenje pogodbenih obveznosti (je le eden od elementov), ampak mora biti ta kršitev hujša in storjena naklepoma ali iz hude malomarnosti. Naklep in huda malomarnost sta obliki krivde, glede katere ima pritožba sicer prav, da je zmanjšana prištevnost ne izključuje že sama po sebi, vendar pa sodišče prve stopnje svoje odločitve ni utemeljilo zgolj z ugotovitvijo bistveno zmanjšane prištevnosti, temveč je presojalo njen vpliv na tožničino ravnanje. Šele ugotovitev, da se tožnica ni zavedala, da ravna napačno, ker ni bila zmožna razumno presojati svojega ravnaja, utemeljuje pravni zaključek, da tožnici ni mogoče očitati niti naklepa niti hude malomarnosti.
V Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini utemeljeno zavrnilo.
odlog dela v splošno korist - prestajanje kazni zapora
Pritožbeno sodišče se povsem strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da prestajanje kazni zapora ni razlog za podaljšanje roka z delom v splošno korist. Prav ima sodišče prve stopnje, da obsojenec ni z ničemer izkazal svojega namena delo v splošno korist dejansko opraviti. Tudi ko je bil obsojenec na prostosti, tega namena ni izkazal. Zato je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da predlog obsojenca, da se mu odloži delo v splošno korist do pogojnega odpusta s prestajanja kazni zapora, se pravi za nedoločen čas, ni utemeljen. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki - stiki - ureditev stikov otroka s staršem - otrokova korist - naslov dejanskega prebivališča - fikcija vročitve - odsotnost z naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - sodelovanje stranke v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob dejstvu, da v obravnavanem primeru starša mladoletne deklice ne živita (le) ločeno, ampak živita v dveh različnih državah in da je zaradi narave svojega poklica (pilot) nasprotni udeleženec večino časa odsoten, delodajalec pa mesečno vnaprej planira njegove delovne obveznosti, je treba pri načrtovanju stikov postopati skrbno in upoštevati vse dejavnike, ki narekujejo urejanje stikov.
Z naroka za glavno obravnavo je nasprotni udeleženec izostal zaradi službenih obveznosti, svojo odsotnost je opravičil, opravičilo je poslal priporočeno po pošti pred narokom. Pojasnil je tudi, da mora za dopust zaprositi že mesec pred predvideno odsotnostjo do 5. v mesecu. Nobenega od navedenih razlogov prvostopenjsko sodišče pri vodenju postopka ni upoštevalo. Postopek je zaključilo ob odsotnosti nasprotnega udeleženca. S tem mu je onemogočilo sodelovanje v postopku in je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-2 v tretjem odstavku 38. člena ne določa, po kateri določbi bi moral tožnik izpolniti pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Bistveno je le, da so ti pogoji izpolnjeni (ali po 27. členu ZPIZ-2, ali pa po 399. členu ZPIZ-2). V takem primeru ima zavarovanec, ki ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu pravico, da se mu mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. Ker so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožniku priznalo pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine od 2. 12. 2014 dalje.
izločitev odredbe preiskovalne sodnice - izločitev dokazov - faza predobravnavnega naroka - nepravilno izvršen zaseg predmetov kot samostojno preiskovalno dejanje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - instrukcijski rok za odgovor na predlog obrambe za izločitev dokazov - konkretizacija kršitev kazenskega zakona - dokazi, na katere se sodba ne sme opirati - privilegij zoper samoobtožbo
Predmet izločitve so dokazi in posamezna obvestila in ne sodne odločbe.
- Ko je zaseg opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, v ZKP ni nikjer določeno, da se sodba, ko je zaseg nepravilno izvršen, na zapisnik in potrdilo o zasegu predmetov ne bi smela opreti.
oškodovanec kot tožilec - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - zavrženje kazenske ovadbe
ZKP v določbah, ki urejajo skrajšani postopek, med drugim v prvem odstavku 431. člena določa, da lahko državni tožilec pred vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja; če se sodnik strinja z njegovim predlogom, opravi preiskovalna dejanja, nato pa pošlje vse spise državnemu tožilcu; v drugem odstavku istega člena pa ZKP določa, da če se sodnik ne strinja s predlogom za posamezna preiskovalna dejanja, obvesti o tem državnega tožilca. Ker v obravnavani zadevi ni bil vložen obtožni predlog, temveč je bilo predlagano, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, navedeni zakonski določbi pa se uporabljata tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se ne strinja s predlogom, da se opravijo preiskovalna dejanja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca oziroma njegovega pooblaščenca in predloga ne zavrže.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0007050
Ustava RS člen 29. ZKP člen 83, 83/2, 371, 371/1-8. ZNPPol člen 4, 4/1-4.
nedovoljeni dokazi - ugotavljanje identitete obdolženca - pravice obrambe - sojenje v nenavzočnosti - izvedba dokazov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišču postal nedosegljiv, je obtoženec sam povzročil situacijo, ko določenih dokazov, ki bi lahko bili njemu v korist, ni bilo moč izvesti in se zato na kršitev pravice do obrambe, ne more uspešno sklicevati.
definicija invalidnosti - dokončna in pravnomočna odločba - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka
Učinke pravnomočne odločbe je možno spremeniti samo z uporabo izrednih pravnih sredstev v postopkih, v katerih so bile te odločbe izdane, pa tudi z uporabo 183. člena ZPIZ-2 (razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka).