• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 40
  • >
  • >>
  • 161.
    VDSS Sodba Pdp 925/2016
    23.3.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00001444
    ZEPDSV člen 19.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2, 118/3.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
    Glede očitka vožnje izven odrejene lokacije je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik očitano kršitev sicer storil, vendar pa ta kršitev ni bila tako huda, da bi predstavljala zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev, da se je tožnik spornega dne izven odrejene lokacije vozil zato, ker ga je to prosil sodelavec ter da je ta zaradi obravnavanega dogodka prejel (le) opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, se pritožbeno sodišče s to presojo strinja.
  • 162.
    VSL sklep PRp 400/2016
    23.3.2017
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL0066270
    ZP-1 člen 59, 59/3, 62a, 64, 65, 65/2, 65/3, 163, 163/5.
    zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - smiselna uporaba določb pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku
    Sodišče prve stopnje nima pravne podlage za uporabo določbe osmega odstavka 163. člena, po kateri še višje sodišče izjemoma s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, ker ZP-1 v 65. členu, ki ureja odločanje sodišča po zahtevi za sodno varstvo, ne določa možnosti, da sodišče prve stopnje razveljavi plačilni nalog.
  • 163.
    VDSS Sodba Psp 573/2016
    23.3.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00001758
    ZPIZ-2 člen 27, 29, 38, 38/3, 399.
    starostna pokojnina
    ZPIZ-2 v tretjem odstavku 38. člena ne določa, po kateri določbi bi moral tožnik izpolniti pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Bistveno je le, da so ti pogoji izpolnjeni (ali po 27. členu ZPIZ-2, ali pa po 399. členu ZPIZ-2). V takem primeru ima zavarovanec, ki ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu pravico, da se mu mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. Ker so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožniku priznalo pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine od 2. 12. 2014 dalje.
  • 164.
    VSK sklep CDn 68/2017
    23.3.2017
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0006902
    ZZK-1 člen 124.
    pogoji za vpis - listine, ki so podlaga za vpis – zapisnik zapuščinske obravnave – skupno premoženje
    V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (načelo formalnosti iz 124. člena ZZK-1). Ker zapisnik naroka ni taka listina, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pravilna.
  • 165.
    VDSS Sklep Pdp 830/2016
    23.3.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00001414
    ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/1-7, 111/1-8.
    odpravnina - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu
    Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo kršitev po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (kršitev prepovedi nadlegovanja ali trpinčenja) le v delu, ki se je nanašal na trpinčenje, ni pa presojalo zatrjevanega nadlegovanja in sicer dogodka z dne 3. 4. 2014, ki bil predmet pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Glede na prvi odstavek 7. člena ZDR-1, ki določa, da je nadlegovanje vsako nezaželeno vedenje (lahko tudi enkratni dogodek), povezano s kakršnokoli osebno okoliščino (tožnica je bila bivša izvenzakonska partnerica tožene stranke), pri čemer je tožnici dne 3. 4. 2014 v prostorih tožene stranke, zato, da bi jo ustrahoval, grdo ravnal, ko jo je prijel za roko in jo potisnil tako, da je padla na tla in pri tem utrpela odrgnino desnega komolca, povzročil občutek ogroženosti in prestrašenosti (kakor izhaja iz pravnomočne kazenske obsodilne sodbe). Ker je sodišče prve stopnje naveden dogodek presojalo zgolj kot trpinčenje na delovnem mestu, ne pa tudi v zatrjevani kršitvi prepovedi nadlegovanja, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
  • 166.
    VDSS Sklep Pdp 11/2017
    23.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00000381
    URS člen 25.. ZPP člen 11, 19, 86, 86/3, 86/4, 91, 333, 377.
    zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - denarna kazen - zloraba pravice do sodnega varstva
    Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva, kakor izhaja iz sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-3427/07-34, U-I-287/07-24 z dne 6. 11. 2008. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da toženkin način izvrševanja pravice do pravnega sredstva - njeno vlaganje vsebinsko praznih pravnih sredstev in obravnavanje ter pojasnjevanje enih in istih procesnih vprašanj pomeni zlorabo. To ni namen pravice do pravnega sredstva in nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Konkreten dejanski stan norme iz 11. člena ZPP je bil izpolnjen, sankcija denarne kazni pa zato utemeljeno izrečena.
  • 167.
    VSL sklep II Ip 685/2017
    23.3.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0069224
    ZIZ člen 38, 38c, 222, 223. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 116, 116/6.
    stroški izvršitelja – izpraznitev in izročitev nepremičnine – stroški hrambe in prodaje stvari, odstranjenih iz prodane in izročene nepremičnine
    ZIZ posebej ureja vprašanje stroškov hrambe in prodaje premičnin, odstranjenih iz izpraznjene in izročene nepremičnine, in se glede teh stroškov ne uporabljajo splošne določbe 38. člena in 38.c člena ZIZ, kolikor urejajo stroškovno razmerje med izvršiteljem in upnikom.

    S tem ko je nepremičnina izpraznjena in izročena upniku, je v razmerju do njega izvršilni postopek končan. Zato je tudi v 222. in 223. členu ZIZ posebej določeno, da stroški hrambe in prodaje premičnin, ki so bile odstranjene iz nepremičnine, bremenijo neposredno dolžnika. Stališče o neposrednosti stroškovnega razmerja med izvršiteljem in dolžnikom utemeljuje ureditev (na katero se tudi sklicuje pritožnica), da sodišče dovoli prodajo stvari na dolžnikove stroške po uradni dolžnosti, in ne na predlog upnika.
  • 168.
    VDSS Sodba Pdp 860/2016
    23.3.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00001818
    ZDR-1 člen 59, 62, 62/4, 63, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - zagovor
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz 2. točke prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnica namreč ni neutemeljeno odklonila dela pri drugem uporabniku, saj ji delo pri drugem uporabniku nikoli ni bilo odrejeno oziroma, k drugemu uporabniku nikoli ni bila napotena.
  • 169.
    VDSS Sodba Pdp 864/2016
    23.3.2017
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00000446
    ZDR člen 182.
    odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeči stranki glede odškodnine, ki jo je dolžan plačati toženec, uspelo dokazati vse elemente odškodninske odgovornosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec, kljub zakonskim omejitvam gotovinskega poslovanja, odšel v tujino in pri tuji banki, brez izrecnega pooblastila tedanjega direktorja, z depozitnega računa tožeče stranke dvignil dva zneska v skupni vrednosti 6.200,00 EUR.
  • 170.
    VDSS Sodba Pdp 5/2017
    23.3.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00001777
    ZDR-1 člen 118.
    sodna razveza - denarno povračilo
    Sodišče prve stopnje ni dalo zadostnega pomena osnovnemu kriteriju za odmero denarnega povračila, ki je v trajanju tožnikove zaposlitve pri toženi stranki oziroma njenemu pravnemu predniku. Šlo je namreč za 6 let in pol trajajočo zaposlitev, kar je izhodišče za odmero denarnega povračila oziroma, za presojo, ali je tožnikovo upravičenje do vrnitve na delo k toženi stranki ustrezno nadomeščeno z denarnim povračilom zgolj v višini ene tožnikove plače.
  • 171.
    VDSS Sodba Pdp 768/2016
    23.3.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00003648
    ZObr člen 97f.. ZDR člen 156.
    vojak - misija - neizrabljen tedenski počitek
    Tožena stranka tožniku v času ko je bil napoten na opravljanje nalog izven države v okviru mirovne misije ni zagotovila tedenskega počitka. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
  • 172.
    VDSS Sodba Pdp 1003/2016
    23.3.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00001497
    ZDR-1 člen 17, 31.
    pogodba o zaposlitvi - delovno mesto - plačilo za dejansko opravljeno delo
    Tožnik je dejansko, ne le formalno, zasedal delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
  • 173.
    VDSS Sodba Psp 6/2017
    23.3.2017
    INVALIDI
    VDS00001445
    ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-3, 63/3.
    delovni invalid III. kategorije invalidnosti
    Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici, poleg že v predsodnem upravnem postopku priznanih fizičnih razbremenitev, časovna razbremenitev ni utemeljena. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do dela v krajšem delovnem času od polnega.
  • 174.
    VSM sodba III Kp 31531/2016
    23.3.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023550
    KZ - 1 člen 34, 34/1, 34/2, 115, 115/1.
    kaznivo dejanje uboja - poskus kaznivega dejanja - dokazanost krivde - naklep - prepovedana posledica - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
    Kaznivo dejanje je poskušeno tedaj, ko storilec izvrši katerokoli ravnanje, ki po naravi stvari lahko privede do prepovedane posledice ter da je to mogoče storiti tudi z eventualnim naklepom.
  • 175.
    VDSS Sklep in sodba Pdp 883/2016
    23.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00001420
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 482.. ZGD-1 člen 284.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
    stvarna pristojnost - bistvena kršitev določb postopka - gospodarski spor - član nadzornega sveta - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sejnina
    Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v delu odločitve glede tožbenega zahtevka za obračun in plačilo sejnin za seje nadzornega odbora, saj je odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče druge vrste. V primeru sejnin gre za prihodek, vezan na izvrševanje funkcije člana nadzornega sveta, kateremu se skladno z 284. členom ZGD-1 lahko za njegovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Med strankama ni bilo sporno, da tožnici za sodelovanje na sejah nadzornega sveta v funkciji članice nadzornega sveta plačilo načeloma pripada. Iz 482. člena ZPP izhaja, da gre za gospodarski spor, če gre za spor med družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Glede na navedeno delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tožničinem zahtevku za plačilo sejnin za štiri seje nadzornega sveta v skupnem znesku 1.000,00 EUR.

    V izredni odpovedi je tožena stranka tožnici očitala, da je spornega dne brez sodelovanja računovodskega servisa sestavila in podpisala izkaz poslovnega izida in bilanco stanja, ki jo je poslala v obravnavo nadzornemu svetu družbe, ta pa jo je uporabil za gospodarsko odločanje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka ravnala zakonito, ko je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker očitana kršitev pomeni kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
  • 176.
    VDSS Sodba Pdp 891/2016
    23.3.2017
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS00000495
    OZ člen 92, 94.. ZDavP-2 člen 59, 59/1.
    odpravnina - ničnost - napake volje - bruto - neto - davki - prispevki - neupravičena obogatitev
    Skladno z ustavljeno sodno prakso se šteje, da kolikor ob navedbi zneska prejemka iz delovnega razmerja ni izrecno zapisano, da gre za neto znesek, se šteje, da gre za bruto prejemek, od katerega se plačujejo davki oziroma prispevki. Dogovor v neto znesku šteje za izjemo, ki mora biti izrecno dogovorjena med strankama. Ker v predmetni zadevi v sporazumu ni bilo izrecno zapisano, da gre za neto znesek, od katerega se ne plačujejo davki in prispevki, ni utemeljeno toženčevo zavzemanje za to, da bi mu pripadalo izplačilo celotnega zneska odpravnine na njegov račun ter da bi davke oziroma prispevke na navedeni znesek morala kriti tožeča stranka kot delodajalec oziroma, da bi morala dogovorjeni znesek "obrutiti".

    Ker je tožeči stranki kot plačniku davka davčni organ naložil, naj plača davke in prispevke od dogovorjene odpravnine po sporazumu, je prišlo do preplačila iz naslova odpravnine na račun toženca. Glede na to je bila tožeča stranka upravičena, da preplačani del odpravnine terja nazaj od toženca skladno s določbami o neupravičeni pridobitvi 190. člena OZ.
  • 177.
    VDSS Sodba Psp 2/2017
    23.3.2017
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00000602
    ZŠtip-1 člen 18, 18/3, 24, 26. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 17.
    Zoisova štipendija - začasno prebivališče - exceptio illegalis - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča
    Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij je v 17. členu določil, da štipendistu dodatek za bivanje pripada, če ima med drugim od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča. Pravilnik oži pravico do dodatka za bivanje k Zoisovi štipendiji, kot jo na zakonski ravni ureja ZŠtip-1. ZŠtip-1 za dodelitev obravnavanega dodatka določa le pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v kraju izobraževanja, ne pa, da mora biti prijavljeno na prvi šolski dan. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno uporabilo t. i. inštitut exceptio illegalis, odklonilo uporabo nezakonitega 17. člena Pravilnika in odločilo neposredno na podlagi ZŠtip-1, tako da je do dodatka k štipendiji ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev upravičen tudi študent, ki začasno prebivališče v kraju izobraževanja ne prijavi prav na prvi šolski dan, temveč kasneje, in sicer od dneva prijavljenosti dalje.
  • 178.
    VDSS Sodba Pdp 975/2016
    23.3.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00000802
    ZDR-1 člen 6, 9, 9/2, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 108, 108/6.. OZ člen 288.. - člen 50.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prevoz na delo in z dela - odpravnina - zakonske zamudne obresti
    Tožena stranka je izvedla reorganizacijo poslovanja in uvedla avtomatizirano obdelavo podatkov, zaradi česar je odpadla potreba po ročnem vnosu in obdelavi podatkov s strani delavcev iz enote kontrolinga, v kateri je bila zaposlena tožnica. Zato je tožena stranka enoto kontrolinga ukinila in posledično zmanjšala število delavcev na delovnem mestu samostojni analitik, ki ga je zasedala tudi tožnica, z dveh na enega. Del nalog, ki jih je opravljala tožnica, je zaradi uvedbe avtomatizirane obdelave podatkov ukinila, preostale naloge pa je prerazporedila med druge delavce. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

    V skladu z drugim odstavkom 9. člena ZDR-1 se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavce ugodnejše, kot jih določa ta zakon. Zamik izplačila odpravnine za delavca ne pomeni ugodnejše pravice. Določba šestega odstavka 108. člena ZDR-1 ni določena med izjemami, ki so naštete v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, glede katerih je ne glede na drugi odstavek 9. člena ZDR-1 dopuščena drugačna ureditev s kolektivno pogodbo. Zato je sodišče pravilno upoštevalo rok iz šestega odstavka 108. člena ZDR-1 in pri tem tudi pravilo o vrstnem redu vračunavanja iz 288. člena OZ, po katerem se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so natekle do dneva plačil, morebitni ostanek pa se uporabi za (delno) poplačilo glavnice.
  • 179.
    VSL Sklep IV Cp 585/2017
    23.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00015697
    ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    razmerja med starši in otroki - stiki - ureditev stikov otroka s staršem - otrokova korist - naslov dejanskega prebivališča - fikcija vročitve - odsotnost z naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - sodelovanje stranke v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ob dejstvu, da v obravnavanem primeru starša mladoletne deklice ne živita (le) ločeno, ampak živita v dveh različnih državah in da je zaradi narave svojega poklica (pilot) nasprotni udeleženec večino časa odsoten, delodajalec pa mesečno vnaprej planira njegove delovne obveznosti, je treba pri načrtovanju stikov postopati skrbno in upoštevati vse dejavnike, ki narekujejo urejanje stikov.

    Z naroka za glavno obravnavo je nasprotni udeleženec izostal zaradi službenih obveznosti, svojo odsotnost je opravičil, opravičilo je poslal priporočeno po pošti pred narokom. Pojasnil je tudi, da mora za dopust zaprositi že mesec pred predvideno odsotnostjo do 5. v mesecu. Nobenega od navedenih razlogov prvostopenjsko sodišče pri vodenju postopka ni upoštevalo. Postopek je zaključilo ob odsotnosti nasprotnega udeleženca. S tem mu je onemogočilo sodelovanje v postopku in je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 180.
    VDSS Sodba Psp 10/2017
    23.3.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00003362
    ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 16, 16/1.. ZPIZ-2 člen 6, 429.. ZMEPIZ-1 člen 81.
    lastnost zavarovanca - družbenik - poslovodna oseba - izvzem iz obveznega zavarovanja
    Obveznost pokojninskega in invalidskega zavarovanja družbenikov, ki so bili hkrati poslovodne osebe, od uveljavitve novele ZPIZ-1C s 1. 1. 2002, obstaja ne glede na dosežen dohodek. Že od tedaj dalje se za družbenike, ki so bili poslovodne osebe, določba 1. odst. 18. člena ZPIZ-1 o izvzemu iz zavarovanja ni uporabljala, kot v skladu z ustaljeno sodno prakso, pravilno razloguje sodišče prve stopnje. S 15. členom ZPIZ-1 sta bili namreč urejeni obvezni zavarovanji dveh kategorij zavarovancev. Torej tistih, ki so samostojno dejavnost opravljali kot edini ali glavni poklic (1. odst.) in tistih, ki so bili družbeniki in hkrati poslovodne osebe gospodarskih družb, če niso bili zavarovani na drugi podlagi (2. odst.). Definicija samozaposlenih iz 8. člena se je nanašala na osebe iz 1. odst. 15. člena ZPIZ-1 in je od uveljavitve novele ZPIZ-1C zavarovanje bilo le za to kategorijo obvezno, če so z dejavnostjo ustvarili dohodek, ki je dosegal vsaj minimalno plačo.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 40
  • >
  • >>