ZEPDSV člen 19.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2, 118/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
Glede očitka vožnje izven odrejene lokacije je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik očitano kršitev sicer storil, vendar pa ta kršitev ni bila tako huda, da bi predstavljala zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev, da se je tožnik spornega dne izven odrejene lokacije vozil zato, ker ga je to prosil sodelavec ter da je ta zaradi obravnavanega dogodka prejel (le) opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, se pritožbeno sodišče s to presojo strinja.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - smiselna uporaba določb pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku
Sodišče prve stopnje nima pravne podlage za uporabo določbe osmega odstavka 163. člena, po kateri še višje sodišče izjemoma s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, ker ZP-1 v 65. členu, ki ureja odločanje sodišča po zahtevi za sodno varstvo, ne določa možnosti, da sodišče prve stopnje razveljavi plačilni nalog.
ZPIZ-2 v tretjem odstavku 38. člena ne določa, po kateri določbi bi moral tožnik izpolniti pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Bistveno je le, da so ti pogoji izpolnjeni (ali po 27. členu ZPIZ-2, ali pa po 399. členu ZPIZ-2). V takem primeru ima zavarovanec, ki ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu pravico, da se mu mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. Ker so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožniku priznalo pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine od 2. 12. 2014 dalje.
pogoji za vpis - listine, ki so podlaga za vpis – zapisnik zapuščinske obravnave – skupno premoženje
V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (načelo formalnosti iz 124. člena ZZK-1). Ker zapisnik naroka ni taka listina, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pravilna.
odpravnina - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo kršitev po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (kršitev prepovedi nadlegovanja ali trpinčenja) le v delu, ki se je nanašal na trpinčenje, ni pa presojalo zatrjevanega nadlegovanja in sicer dogodka z dne 3. 4. 2014, ki bil predmet pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Glede na prvi odstavek 7. člena ZDR-1, ki določa, da je nadlegovanje vsako nezaželeno vedenje (lahko tudi enkratni dogodek), povezano s kakršnokoli osebno okoliščino (tožnica je bila bivša izvenzakonska partnerica tožene stranke), pri čemer je tožnici dne 3. 4. 2014 v prostorih tožene stranke, zato, da bi jo ustrahoval, grdo ravnal, ko jo je prijel za roko in jo potisnil tako, da je padla na tla in pri tem utrpela odrgnino desnega komolca, povzročil občutek ogroženosti in prestrašenosti (kakor izhaja iz pravnomočne kazenske obsodilne sodbe). Ker je sodišče prve stopnje naveden dogodek presojalo zgolj kot trpinčenje na delovnem mestu, ne pa tudi v zatrjevani kršitvi prepovedi nadlegovanja, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
URS člen 25.. ZPP člen 11, 19, 86, 86/3, 86/4, 91, 333, 377.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - denarna kazen - zloraba pravice do sodnega varstva
Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva, kakor izhaja iz sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-3427/07-34, U-I-287/07-24 z dne 6. 11. 2008. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da toženkin način izvrševanja pravice do pravnega sredstva - njeno vlaganje vsebinsko praznih pravnih sredstev in obravnavanje ter pojasnjevanje enih in istih procesnih vprašanj pomeni zlorabo. To ni namen pravice do pravnega sredstva in nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Konkreten dejanski stan norme iz 11. člena ZPP je bil izpolnjen, sankcija denarne kazni pa zato utemeljeno izrečena.
ZIZ člen 38, 38c, 222, 223. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 116, 116/6.
stroški izvršitelja – izpraznitev in izročitev nepremičnine – stroški hrambe in prodaje stvari, odstranjenih iz prodane in izročene nepremičnine
ZIZ posebej ureja vprašanje stroškov hrambe in prodaje premičnin, odstranjenih iz izpraznjene in izročene nepremičnine, in se glede teh stroškov ne uporabljajo splošne določbe 38. člena in 38.c člena ZIZ, kolikor urejajo stroškovno razmerje med izvršiteljem in upnikom.
S tem ko je nepremičnina izpraznjena in izročena upniku, je v razmerju do njega izvršilni postopek končan. Zato je tudi v 222. in 223. členu ZIZ posebej določeno, da stroški hrambe in prodaje premičnin, ki so bile odstranjene iz nepremičnine, bremenijo neposredno dolžnika. Stališče o neposrednosti stroškovnega razmerja med izvršiteljem in dolžnikom utemeljuje ureditev (na katero se tudi sklicuje pritožnica), da sodišče dovoli prodajo stvari na dolžnikove stroške po uradni dolžnosti, in ne na predlog upnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - zagovor
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz 2. točke prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnica namreč ni neutemeljeno odklonila dela pri drugem uporabniku, saj ji delo pri drugem uporabniku nikoli ni bilo odrejeno oziroma, k drugemu uporabniku nikoli ni bila napotena.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeči stranki glede odškodnine, ki jo je dolžan plačati toženec, uspelo dokazati vse elemente odškodninske odgovornosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec, kljub zakonskim omejitvam gotovinskega poslovanja, odšel v tujino in pri tuji banki, brez izrecnega pooblastila tedanjega direktorja, z depozitnega računa tožeče stranke dvignil dva zneska v skupni vrednosti 6.200,00 EUR.
Sodišče prve stopnje ni dalo zadostnega pomena osnovnemu kriteriju za odmero denarnega povračila, ki je v trajanju tožnikove zaposlitve pri toženi stranki oziroma njenemu pravnemu predniku. Šlo je namreč za 6 let in pol trajajočo zaposlitev, kar je izhodišče za odmero denarnega povračila oziroma, za presojo, ali je tožnikovo upravičenje do vrnitve na delo k toženi stranki ustrezno nadomeščeno z denarnim povračilom zgolj v višini ene tožnikove plače.
Tožena stranka tožniku v času ko je bil napoten na opravljanje nalog izven države v okviru mirovne misije ni zagotovila tedenskega počitka. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
pogodba o zaposlitvi - delovno mesto - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnik je dejansko, ne le formalno, zasedal delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici, poleg že v predsodnem upravnem postopku priznanih fizičnih razbremenitev, časovna razbremenitev ni utemeljena. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do dela v krajšem delovnem času od polnega.
Kaznivo dejanje je poskušeno tedaj, ko storilec izvrši katerokoli ravnanje, ki po naravi stvari lahko privede do prepovedane posledice ter da je to mogoče storiti tudi z eventualnim naklepom.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 482.. ZGD-1 člen 284.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
stvarna pristojnost - bistvena kršitev določb postopka - gospodarski spor - član nadzornega sveta - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sejnina
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v delu odločitve glede tožbenega zahtevka za obračun in plačilo sejnin za seje nadzornega odbora, saj je odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče druge vrste. V primeru sejnin gre za prihodek, vezan na izvrševanje funkcije člana nadzornega sveta, kateremu se skladno z 284. členom ZGD-1 lahko za njegovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Med strankama ni bilo sporno, da tožnici za sodelovanje na sejah nadzornega sveta v funkciji članice nadzornega sveta plačilo načeloma pripada. Iz 482. člena ZPP izhaja, da gre za gospodarski spor, če gre za spor med družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Glede na navedeno delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tožničinem zahtevku za plačilo sejnin za štiri seje nadzornega sveta v skupnem znesku 1.000,00 EUR.
V izredni odpovedi je tožena stranka tožnici očitala, da je spornega dne brez sodelovanja računovodskega servisa sestavila in podpisala izkaz poslovnega izida in bilanco stanja, ki jo je poslala v obravnavo nadzornemu svetu družbe, ta pa jo je uporabil za gospodarsko odločanje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka ravnala zakonito, ko je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker očitana kršitev pomeni kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Skladno z ustavljeno sodno prakso se šteje, da kolikor ob navedbi zneska prejemka iz delovnega razmerja ni izrecno zapisano, da gre za neto znesek, se šteje, da gre za bruto prejemek, od katerega se plačujejo davki oziroma prispevki. Dogovor v neto znesku šteje za izjemo, ki mora biti izrecno dogovorjena med strankama. Ker v predmetni zadevi v sporazumu ni bilo izrecno zapisano, da gre za neto znesek, od katerega se ne plačujejo davki in prispevki, ni utemeljeno toženčevo zavzemanje za to, da bi mu pripadalo izplačilo celotnega zneska odpravnine na njegov račun ter da bi davke oziroma prispevke na navedeni znesek morala kriti tožeča stranka kot delodajalec oziroma, da bi morala dogovorjeni znesek "obrutiti".
Ker je tožeči stranki kot plačniku davka davčni organ naložil, naj plača davke in prispevke od dogovorjene odpravnine po sporazumu, je prišlo do preplačila iz naslova odpravnine na račun toženca. Glede na to je bila tožeča stranka upravičena, da preplačani del odpravnine terja nazaj od toženca skladno s določbami o neupravičeni pridobitvi 190. člena OZ.
ZŠtip-1 člen 18, 18/3, 24, 26. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 17.
Zoisova štipendija - začasno prebivališče - exceptio illegalis - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij je v 17. členu določil, da štipendistu dodatek za bivanje pripada, če ima med drugim od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča. Pravilnik oži pravico do dodatka za bivanje k Zoisovi štipendiji, kot jo na zakonski ravni ureja ZŠtip-1. ZŠtip-1 za dodelitev obravnavanega dodatka določa le pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v kraju izobraževanja, ne pa, da mora biti prijavljeno na prvi šolski dan. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno uporabilo t. i. inštitut exceptio illegalis, odklonilo uporabo nezakonitega 17. člena Pravilnika in odločilo neposredno na podlagi ZŠtip-1, tako da je do dodatka k štipendiji ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev upravičen tudi študent, ki začasno prebivališče v kraju izobraževanja ne prijavi prav na prvi šolski dan, temveč kasneje, in sicer od dneva prijavljenosti dalje.
ZDR-1 člen 6, 9, 9/2, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 108, 108/6.. OZ člen 288.. - člen 50.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prevoz na delo in z dela - odpravnina - zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo poslovanja in uvedla avtomatizirano obdelavo podatkov, zaradi česar je odpadla potreba po ročnem vnosu in obdelavi podatkov s strani delavcev iz enote kontrolinga, v kateri je bila zaposlena tožnica. Zato je tožena stranka enoto kontrolinga ukinila in posledično zmanjšala število delavcev na delovnem mestu samostojni analitik, ki ga je zasedala tudi tožnica, z dveh na enega. Del nalog, ki jih je opravljala tožnica, je zaradi uvedbe avtomatizirane obdelave podatkov ukinila, preostale naloge pa je prerazporedila med druge delavce. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V skladu z drugim odstavkom 9. člena ZDR-1 se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavce ugodnejše, kot jih določa ta zakon. Zamik izplačila odpravnine za delavca ne pomeni ugodnejše pravice. Določba šestega odstavka 108. člena ZDR-1 ni določena med izjemami, ki so naštete v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, glede katerih je ne glede na drugi odstavek 9. člena ZDR-1 dopuščena drugačna ureditev s kolektivno pogodbo. Zato je sodišče pravilno upoštevalo rok iz šestega odstavka 108. člena ZDR-1 in pri tem tudi pravilo o vrstnem redu vračunavanja iz 288. člena OZ, po katerem se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so natekle do dneva plačil, morebitni ostanek pa se uporabi za (delno) poplačilo glavnice.
ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki - stiki - ureditev stikov otroka s staršem - otrokova korist - naslov dejanskega prebivališča - fikcija vročitve - odsotnost z naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - sodelovanje stranke v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob dejstvu, da v obravnavanem primeru starša mladoletne deklice ne živita (le) ločeno, ampak živita v dveh različnih državah in da je zaradi narave svojega poklica (pilot) nasprotni udeleženec večino časa odsoten, delodajalec pa mesečno vnaprej planira njegove delovne obveznosti, je treba pri načrtovanju stikov postopati skrbno in upoštevati vse dejavnike, ki narekujejo urejanje stikov.
Z naroka za glavno obravnavo je nasprotni udeleženec izostal zaradi službenih obveznosti, svojo odsotnost je opravičil, opravičilo je poslal priporočeno po pošti pred narokom. Pojasnil je tudi, da mora za dopust zaprositi že mesec pred predvideno odsotnostjo do 5. v mesecu. Nobenega od navedenih razlogov prvostopenjsko sodišče pri vodenju postopka ni upoštevalo. Postopek je zaključilo ob odsotnosti nasprotnega udeleženca. S tem mu je onemogočilo sodelovanje v postopku in je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 16, 16/1.. ZPIZ-2 člen 6, 429.. ZMEPIZ-1 člen 81.
lastnost zavarovanca - družbenik - poslovodna oseba - izvzem iz obveznega zavarovanja
Obveznost pokojninskega in invalidskega zavarovanja družbenikov, ki so bili hkrati poslovodne osebe, od uveljavitve novele ZPIZ-1C s 1. 1. 2002, obstaja ne glede na dosežen dohodek. Že od tedaj dalje se za družbenike, ki so bili poslovodne osebe, določba 1. odst. 18. člena ZPIZ-1 o izvzemu iz zavarovanja ni uporabljala, kot v skladu z ustaljeno sodno prakso, pravilno razloguje sodišče prve stopnje. S 15. členom ZPIZ-1 sta bili namreč urejeni obvezni zavarovanji dveh kategorij zavarovancev. Torej tistih, ki so samostojno dejavnost opravljali kot edini ali glavni poklic (1. odst.) in tistih, ki so bili družbeniki in hkrati poslovodne osebe gospodarskih družb, če niso bili zavarovani na drugi podlagi (2. odst.). Definicija samozaposlenih iz 8. člena se je nanašala na osebe iz 1. odst. 15. člena ZPIZ-1 in je od uveljavitve novele ZPIZ-1C zavarovanje bilo le za to kategorijo obvezno, če so z dejavnostjo ustvarili dohodek, ki je dosegal vsaj minimalno plačo.