ZN člen 3, 4, 43, 43/1, 43/1-4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a.
zadolžnica v obliki notarskega zapisa - zgolj dokaz o tem, da obveznost obstoji, ne pravni posel - nima lastnosti izvršilnega naslova
Zadolžnica je le listina z izjavo, da dolg obstoji in služi samo v dokazne namene, s katero dolžnik potrjuje (priznava, ne pa pripoznava kot pri pripoznavi) svojo obveznost do upnika. Z zadolžnico obveznost ne nastane, je le dokaz o tem, da obveznost obstoji, zato zadolžnica tudi ni pravni posel. Ker pa so v obliki notarskega zapisa lahko sklenjeni le pravni posli (4. točka prvega odstavka 43. člena ZN), glede v katerih določene obveznosti nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, je dovoljeno skleniti poravnavo (4. člen ZN), in ker v obravnavanem primeru notarski zapis pravnega posla, ki je podlaga zadolžnici, ne vsebuje, takšnemu notarskemu zapisu ni moč priznati lastnosti notarskega zapisa in posledično lastnosti izvršilnega naslova.
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38. ZN člen 64. PDEU člen 51, 52, 56, 62.
overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - notar v državi članici EU - svoboda opravljanja storitve - dopustne omejitve svobode opravljanja storitev - razlogi javnega reda
V konkretnih okoliščinah ni sporno, da pravni posel, katerega predmet je stanovanje, izpolnjuje vsa kogentna določila, ki so predpisana v 33. do 38. členu ZZK-1 in da je bilo to tudi preverjeno. Stališče, da lahko podpis overi le slovenski notar, bi bilo zato v nasprotju z 56. členom PDEU, saj omejitve svobode opravljanja storitev ni mogoče upravičiti iz razlogov javnega reda.
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati le popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi veljavnost pravnega posla. Kršitev določb o krajevni pristojnosti notarja ne more imeti vpliva na veljavnost pravnega posla, saj je namen določbe 3. odstavka 12. člena ZN zagotovitev enakomerne teritorialne zastopanosti notarskih storitev in zagotavljanje njihovega tekočega opravljanja na celotnem območju države.
Pobotnica predstavlja zanesljiv dokaz, da je obveznost zaradi izpolnitve prenehala. Pri tem gre za dejansko domnevo, ki pa jo je dopustno izpodbijati z nasprotnim dokazom.
Podana je odškodninska odgovornost drugotožene stranke (notarke). V zvezi s tem je pomembna zlasti ugotovitev, da iz vsebine notarskega zapisa (z dne 10.12.1997) ni razvidno, da bi notarka pogodbeni stranki opozorila, da prodajalka ni lastnica predmeta prodajne pogodbe in da bo imela pogodba pomanjkljivosti, zaradi katerih bo izpodbojna. V lokacijskem dovoljenju, na katerega se pogodba (notarski zapis) sklicuje kot na podlago prodajalkine lastninske pravice, je namreč izrecno navedeno, da ima prodajalka kiosk v najemu. Besedilo v notarskem zapisu, da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, takšnega opozorila ne more predstavljati.