Notar se svoje obveznosti o trajni hrambi ne more razbremeniti s tem, da ob kršitvi določb o trajni hrambi (izguba notarskega zapisa) zahteva vzpostavitev javne listine v zemljiškoknjižnem postopku. Postopek vzpostavitve listine je zakonodajalec uvedel zaradi vzpostavitve zasebnih listin, s katerimi v preteklosti zaradi podcenjevanja zemljiškoknjižnih vpisov stranke niso ravnale skrbno. Za javne listine, sploh takšne, ki se po zakonu hranijo trajno, to ne velja.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pravni interes predlaganega stranskega intervenienta za stransko intervencijo ni podan. Podan bi bil, če bi v primeru, da bi se ugotovila odgovornost tožene stranke in bi tožeča stranka z zahtevkom iz naslova izgubljenega dobička uspela, tožena stranka lahko povračilo plačanega zneska zahtevala od pritožnika, kar pa je v konkretnem primeru izključeno. Glede na ugotovljeno izključitev vtoževane oblike škode ne drži, da naj bi bilo irelevantno, kakšna oblika škode je predmet spora.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2-2, 20a, 20a/1, 168, 168/2, 168/5. ZN člen 4, 50, 50/1. ZPP člen 337, 337/1.
izvršilni naslov - notarski zapis - kreditna pogodba - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršljivost notarskega zapisa - soglasje za neposredno izvršljivost - vsebina kreditne pogodbe - aneks - solidarna obveznost - nedopustna pritožbena novota - zemljiškoknjižno vpisana nepremičnina
Tudi v primeru, da bi bilo soglasje za neposredno izvršljivost zapisano že v kreditni pogodbi, ki je bila sestavljena pred sestavo notarskega zapisa, to ne bi imelo nikakršnega pravnega učinka, saj mora biti clausula exequendi vsebovana v notarskem zapisu, da ima pravno moč.
Določba 168. člena ZIZ izvršilnemu sodišču ne nalaga dolžnosti, da vzpostavi vpis v zemljiško knjigo še nevpisane nepremičnine.
vpis predlagan na podlagi notarskega zapisa – ustrezna zemljiškoknjižna listina – neujemanje izvirnika in odpravka notarskega zapisa – popravljen notarski zapis – izbris nepremičnine iz notarskega zapisa – odprava očitne pisne pomote – sprememba notarskega zapisa brez sodelovanja strank
Notarski zapis je bil spremenjen brez sodelovanja in soglasja odsvojitelja, torej je bil spremenjen v nasprotju z ZN, zaradi česar je predloženi odpravek notarskega zapisa izgubil lastnost ustrezne zemljiškoknjižne listine, to je listine, ki bi predstavljala veljavno podlago za predlagani vpis lastninske pravice v korist predlagatelja.
ZN člen 3, 4, 43, 43/1, 43/1-4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a.
zadolžnica v obliki notarskega zapisa - zgolj dokaz o tem, da obveznost obstoji, ne pravni posel - nima lastnosti izvršilnega naslova
Zadolžnica je le listina z izjavo, da dolg obstoji in služi samo v dokazne namene, s katero dolžnik potrjuje (priznava, ne pa pripoznava kot pri pripoznavi) svojo obveznost do upnika. Z zadolžnico obveznost ne nastane, je le dokaz o tem, da obveznost obstoji, zato zadolžnica tudi ni pravni posel. Ker pa so v obliki notarskega zapisa lahko sklenjeni le pravni posli (4. točka prvega odstavka 43. člena ZN), glede v katerih določene obveznosti nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, je dovoljeno skleniti poravnavo (4. člen ZN), in ker v obravnavanem primeru notarski zapis pravnega posla, ki je podlaga zadolžnici, ne vsebuje, takšnemu notarskemu zapisu ni moč priznati lastnosti notarskega zapisa in posledično lastnosti izvršilnega naslova.
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38. ZN člen 64. PDEU člen 51, 52, 56, 62.
overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - notar v državi članici EU - svoboda opravljanja storitve - dopustne omejitve svobode opravljanja storitev - razlogi javnega reda
V konkretnih okoliščinah ni sporno, da pravni posel, katerega predmet je stanovanje, izpolnjuje vsa kogentna določila, ki so predpisana v 33. do 38. členu ZZK-1 in da je bilo to tudi preverjeno. Stališče, da lahko podpis overi le slovenski notar, bi bilo zato v nasprotju z 56. členom PDEU, saj omejitve svobode opravljanja storitev ni mogoče upravičiti iz razlogov javnega reda.
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati le popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi veljavnost pravnega posla. Kršitev določb o krajevni pristojnosti notarja ne more imeti vpliva na veljavnost pravnega posla, saj je namen določbe 3. odstavka 12. člena ZN zagotovitev enakomerne teritorialne zastopanosti notarskih storitev in zagotavljanje njihovega tekočega opravljanja na celotnem območju države.
Pobotnica predstavlja zanesljiv dokaz, da je obveznost zaradi izpolnitve prenehala. Pri tem gre za dejansko domnevo, ki pa jo je dopustno izpodbijati z nasprotnim dokazom.
Podana je odškodninska odgovornost drugotožene stranke (notarke). V zvezi s tem je pomembna zlasti ugotovitev, da iz vsebine notarskega zapisa (z dne 10.12.1997) ni razvidno, da bi notarka pogodbeni stranki opozorila, da prodajalka ni lastnica predmeta prodajne pogodbe in da bo imela pogodba pomanjkljivosti, zaradi katerih bo izpodbojna. V lokacijskem dovoljenju, na katerega se pogodba (notarski zapis) sklicuje kot na podlago prodajalkine lastninske pravice, je namreč izrecno navedeno, da ima prodajalka kiosk v najemu. Besedilo v notarskem zapisu, da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, takšnega opozorila ne more predstavljati.