pripor - upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - drugo sodno varstvo - začasna odredba
Skladno s 4. členom ZUS-1 lahko sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Za obravnavani primer pa je predvideno drugo sodno varstvo, in sicer v četrtem odstavku 361. člena ZKP. Če tožnik meni, da je pripor zoper njega brez podlage, lahko vloži predlog za odpravo pripora, o katerem odloča senat sodišča prve stopnje iz šestega odstavka 25. člena ZKP. Ker izpodbijano dejanje ni dejanje, ki bi se lahko izpodbijalo v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic, ampak je zanj predvideno drugo sodno varstvo, je sodišče tožbo zavrglo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Sodišče ni posebej odločalo o pobudi za izdajo začasne odredbe, ker gre po tretjem odstavku 66. člena ZUS-1 za začasno odredbo po uradni dolžnosti in ne na predlog strank.
Na območju vsake OVK je bila nameščena vsaj ena glasovalna naprava, na kateri so lahko glasovali invalidi, kar pomeni, da jim je bilo omogočeno tajno glasovanje na primernem volišču in na posebej določenih voliščih tudi z glasovalnimi napravami. DVK je že pred glasovanjem določila in javno objavila volišča, na katerih bo glasovalna naprava nameščena, tako da ustavno zagotovljena volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS tožnikoma ni bila kršena.
javni zavod - RTV Slovenija - nadzorni svet - razrešitev članov nadzornega sveta - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Biti član nadzornega sveta RTV Slovenija ni pravica posameznika, zaradi česar tožbeni ugovori o kršitvah ustavnih pravic tudi v okviru presoje na podlagi subsidiarnega upravnega spora iz 4. člena ZUS-1 niso utemeljeni.
član občinskega sveta - prenehanje mandata članu občinskega sveta - razlogi za prenehanje mandata
Zgolj nezadovoljstvo zaradi opravljanja funkcije občinskega svétnika še ne more biti razlog za prenehanje mandata. Ti razlogi so v 37.a členu ZLS taksativno našteti, morebitno nezadovoljstvo nad opravljanjem funkcije pa ni razlog za prenehanje mandata. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da ni izpolnjen nobeden od zakonsko določenih razlogov, zaradi katerih bi moral stranki z interesom prenehati mandat.
ZLS člen 47, 47/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5.
referendum - razpis referenduma - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - kvalificiran predlagatelj - zavrženje tožbe
Z določbo 1. odstavka 47. člena ZLS je zakonodajalec opredelil taksativno določen krog vlagateljev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma: takšno pobudo namreč lahko vložijo izključno posebej kvalificirani vlagatelji. Tožeča stranka ne izkazuje aktivne legitimacije za sprožitev upravnega spora, saj v tožbi ne zatrjuje in ne izkazuje, da bi tožbo, tako kot pred tem predmetno pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma vložil katerikoli izmed kvalificiranih predlagateljev iz 1. odstavka 47. člena ZLS.
subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - prekomerna uporaba prisilnih sredstev - kazenski postopek - vodenje glavne obravnave - začasna odredba
Čeprav ZKP izrecno ne določa posebne odgovornosti predsednika senata, da skrbi, da prisilni ukrepi zoper obtoženca ne bi bili takšni, da bi škodili njegovi pravici do učinkovite obrambe, ta odgovornost nedvomno smiselno izhaja iz določb ZKP o vodstvu glavne obravnave v kazenskih postopkih.
Če je bil ugovor pooblaščencev o prekomerni uporabi prisile na narokih morebiti obravnavan neustrezno, kot to navaja tožnik, Upravno sodišče v zvezi s tem ne more dati tožniku sodnega varstva, ker tega upravnega nadzora nad delom kazenskih sodišč zakonodajalec ni predvidel, človekove pravice, ki jih uveljavlja tožnik, pa se morajo na učinkovit način varovati pred kazenskim sodiščem.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor
V primerih, ko tožnik uveljavlja poseg v ustavno pravico z dejanjem, redni upravni spor po ZUS-1 ni možen. Za ugotovitev nezakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice tožnika, v postopku do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru, pa drugo sodno varstvo glede na določbe ZIntPK (tudi) ni predvideno, niti ni predvideno v drugem zakonu.
Morebitna ugotovitev, da je toženka z vodenjem postopka do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru kršila tožnikove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS, ker mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, s takojšnjo odpravo teh kršitev, ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je bil tožnik z navedbami v osnutku ugotovitev o konkretnem primeru že seznanjen in imel možnost izjasnitve oziroma odgovora pred oblikovanjem končne odločitve.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 14. ZJIMS člen 22.
javni poziv - sofinanciranje programov mladinskega dela - varstvo ustavnih pravic - pravica do enakosti pred zakonom - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Iz določb ZJIMS in Javnega poziva izhaja, da mora razpisna komisija odločiti o vseh vlogah, vloženih na Javni poziv. To pa pomeni, da ima tožeča stranka, če se je na Javni poziv prijavila, pravico v upravnem sporu izpodbijati akt, s katerim je bila njena prijava zavržena. Pogoji za odločanje po 4. členu ZUS-1 zato v konkretni zadevi niso podani.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - človekove pravice - drugo sodno varstvo - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - zaključno poročilo - posamičen akt
Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank oziroma izpodbijan akt ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije na področju upravnega prava, oziroma ne gre za upravno zadevo. Glede na njegovo vsebino gre za posamičen akt.
Subsidiarna narava upravnega spora v tem primeru pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, ali ima tožnik za varstvo svojih pravic zagotovljeno drugo sodno varstvo.
ZUS-1 člen 4. URS člen 22, 25, 157, 157/2. ZIntPK člen 13, 45.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
Ker tožnik za varstvo zatrjevanih ustavnih pravic nima zagotovljenega sodnega varstva v pravdnem postopku, niti to zaradi izrecnega zatrjevanja kršitve ustavnih pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS ne bi bilo učinkovito, je sodišče presodilo, da so podane procesne predpostavke za odločanje v tem upravnem sporu.
Ustavna pravica iz 22. člena Ustave RS kot ustavna pravica procesnega značaja zagotavlja enakopravno obravnavo vseh strank v podobnih ali enakih primerih in enakopravnost med strankami udeleženimi v postopku, zato v spornem postopku ugotovitev, da je bila tožniku dana možnost sodelovanja v postopku, možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev, ter da je bil z obrazložitvijo Zaključnega poročila seznanjen z razlogi tožene stranke za odločitev, po presoji sodišča pomeni, da ni prišlo do očitane kršitve 22. člena Ustave RS.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - sprememba zbirnega mesta
V predmetni zadevi gre za zakonsko pravico tožnikov do enakega dostopa do javne dobrine iz 1. odstavka 5. člena ZGJS.
Tožniki niso vložili tožbe zoper dopis tožene stranke oziroma niso pozvali tožene stranke, naj izda ustrezen upravni akt in niso vložili tožbe zaradi molka organa, zato sodišče ugotavlja, da tožba zoper dejanja tožene stranke kot rezervni upravni spor ni dopustna.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - subsidiarno sodno varstvo
Tožnik s tožbo v upravnem sporu opozarja na kršitve človekovih pravic, ki naj bi jih zagrešilo sodišče v delovnem sporu. Ker torej ne gre za upravno zadevo, tožnik odločitve, ki jo je sprejelo delovno sodišče, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Izpodbija jo lahko le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred delovnim sodiščem, ter po izčrpanju vseh rednih pravnih sredstev in v primeru kršitve ustavnih pravic, z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem RS.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - odločitev ministra za pravosodje - vezanost na sklep kazenskega sodišča
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi pravilno oprla na določila Evropske konvencije o izročitvi in Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izročitvi glede na navedene konkretne okoliščine obravnavane sporne zadeve, ki med strankama niso sporne in so za odločitev bistvene oziroma odločilne.
ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - drugo sodno varstvo - stvarna pristojnost
O nedopustnosti posega v osebnostne pravice pa sodišče v tem upravnem sporu ne more soditi, ker izpodbijani akt ni akt, ki bi ga stranka lahko izpodbijala v upravnem sporu, ampak je za to zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
pravica do zasebne lastnine - poslovna skrivnost - varovanje poslovnih skrivnosti v postopku pred Uradom RS za varstvo konkurence - nezakonito razkriti podatki
Tožena stranka je bila seznanjena oziroma je vedela, da sporni podatki za tožečo stranko pomenijo poslovno skrivnost in bi jo kot tako morala varovati. V kolikor pa je dvomila, ali naj tudi prevod angleške verzije dokumenta v slovenski jezik obravnava oziroma šteje kot poslovno skrivnost, bi morala to okoliščino s tožečo stranko podrobno in natančno raziskati. Zato so bile z ravnanjem tožene stranke, ko je sporne podatke posredovala družbi C., kršene z Ustavo RS varovane pravice do zasebne lastnine.
Upravičenci do varstva lastninske svobode so tako fizične kot pravne osebe. Tudi razkritje poslovne skrivnosti tožeče stranke pomeni poseg v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, ki med drugim obsega tudi interes podjetja na lastnih poslovnih skrivnostih.
Okoliščina, da mora invalid, če želi glasovati na najbližjem volišču, zaradi svoje invalidnosti glasovati s pomočjo druge osebe (svojega zaupnika), po presoji sodišča ne pomeni kršitve invalidove pravice do tajnega glasovanja; še posebej, ker ima takšen volivec (invalid) še vedno možnost glasovanja na najbližjem volišču, kjer pa je taka naprava nameščena.
ZLS člen 15b. ZLV člen 15, 16, 17, 40. ZUP člen 9, 138.
varstvo volilne pravice - potrditev mandata člana občinskega sveta - proporcionalne volitve - ročni izračun - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka mora v ponovljenem ugotovitvenem postopku od DVK pridobiti še ročni izračun sicer računalniško pridobljenih volilnih rezultatov in razdelitve mandatov. Ob tem mora dati tožeči stranki možnost, da se pred izdajo ponovne odločitve lahko izreče o bistvenih dejstvih in okoliščinah, ki jih bo prinesel rezultat ročnega izračuna volilnih rezultatov in razdelitve mandatov v povezavi z argumenti tožnika, in ki bodo pomembni za odločitev v ponovljenem postopku.
človekove pravice - odprava pripora - kršitev pravice do osebne svobode - subsidiarno sodno varstvo - izpodbijane sodnih odločitev
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločb sodišč, saj gre za odločbe organa sodne veje oblasti izdane v izvrševanju ustavnih pristojnosti. Sodne odločbe je tako možno izpodbijati le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred rednim sodiščem, ter po izčrpanju pravnih sredstev v primeru kršitve ustavnih pravic, z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.
varstvo človekovih pravic - upravni spor - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
Tožniki zatrjujejo, da so jim bile človekove pravice kršene z izdajo gradbenega dovoljenja, sprejetega v upravnem postopku. To pa pomeni, da so imeli tožniki zoper upravni akt, s katerim naj bi se poseglo v njihove ustavne pravice, možnost uveljavljati pravna sredstva v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1.
Pravno varstvo v zvezi s postopki prekinitve prestajanja kazni zapora je zagotovljeno v okviru upravnega postopka, v nadaljevanju pa tudi v okviru sodnega postopka - upravnega spora v zvezi s preizkusom zakonitosti takšnega akta. V okviru rednega upravnega spora (spora o zakonitosti upravnega akta) pa lahko stranka postavi tudi vprašanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.