lokalne volitve - potrditev mandatov članov občinskega sveta - odločitev o pritožbi zoper akt občinske volilne komisije
Občinski svet je o pritožbi zoper odločitve občinske volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov po 100. členu ZLV, dolžan odločiti z aktom, ki vsebuje vsaj glavne elemente, predpisane v 207. členu ZUP.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - nepravilnosti pri delu volilnih organov - vpliv na izid volitev
Ker je po določbah ZLV kot relevantne mogoče upoštevati samo takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, po mnenju sodišča uporaba rimskih številk na seznamu kandidatov namesto arabskih številk, ki so bile uporabljene pri žrebanju vrstnega reda, ne pomeni takšne kršitve, ki bi lahko bistveno vpliva na izid volitev.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - potrditev mandatov - veljavnost glasovnic
Z vpisom v polje za preferenčni glas na glasovnici so volivci glasovali za določenega kandidata z liste, s tem pa so jasno izrazili svojo voljo, da glasujejo tudi za listo, na kateri je kandidiral ta kandidat.
ZLV člen 98, 98/2, 102, 102/1, 102/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
lokalne volitve - ugovor zoper delo volilnega odbora - prepozen ugovor - pravni interes za vložitev pritožbe
Pravico do meritorne odločitve v upravnem sporu izkazuje le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi v tem smislu, da bi mu meritorna sodna odločitev zagotavljala neko pravico ali na zakon oprto pravno korist, ki je brez (meritorne) sodne odločbe ne bi mogel doseči. Tožnica (ki je bila izvoljena za občinsko svétnico) si z vloženo pritožbo v upravnem sporu ne more (še) izboljšati svojega pravnega položaja.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. URS člen 39, 157, 157/2.
svoboda izražanja - osebnostna pravica - subsidiarno sodno varstvo - učinkovito primarno sodno varstvo - sklep o ustavitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ustavna pravica iz 1. odstavka 39. člena URS (svoboda izražanja) je uvrščena med osebnostne pravice. Varstvo osebnostnih pravic ureja OZ v 134. členu. Pri tem ureja tako sodno varstvo nedotakljivosti človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja kot tudi drugih osebnostnih pravic, hkrati pa opredeljuje tudi možne tožbene zahtevke. Navedeno pomeni, da lahko tožnik svoje osebnostne pravice zavaruje tako na podlagi 134. člena OZ kot tudi na podlagi določb 178. člena OZ, na podlagi katerih lahko zahteva povrnitev nepremoženjske škode v obliki objave sodbe ali popravka in na podlagi določb 179. člena OZ, ki urejajo vprašanje denarne odškodnine, medtem ko na podlagi določb 182. člena OZ lahko uveljavlja celo odškodnino za bodočo nepremoženjsko škodo.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka je akt procesnega vodenja, s katerim tožena stranka ni odločila o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ki jih ima tožnik v inšpekcijskem postopku, zato to ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - upravni spor - upravni spor zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine - drugo sodno varstvo
Sklep o zavrnitvi zahteve stranke za izločitev sodnika se sme izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo. Ker je torej zoper omenjeno odločitev predvideno drugo sodno varstvo, upravni spor zaradi zatrjevanega diskriminatornega ravnanja sodnika, katerega izločitev je bila predlagana, ni dopusten.
lokalne volitve - določitev kandidature - sodelovanje članov stranke s stalnim prebivališčem v občini - število članov
Določba 51. člena Zakona o lokalnih volitvah govori o članih stranke, torej v množinski obliki, kar v slovenskem jeziku pomeni, da morajo sodelovati pri določanju kandidature najmanj trije člani stranke s stalnim prebivališčem v zadevni občini.
ZRLI člen 16c, 47, 47/3, 47a, 47a/1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču člen 33, 33-1, 40.
referendum - razpis referenduma - neskladnost pobude za vložitev zahteve za razpis referenduma
Zgolj zato, ker je v postavljenem referendumskem vprašanju vsebovana beseda „predlog“ (ki je sicer res odveč), ne gre za nejasnost postavljenega vprašanja.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZSS člen 21a. URS člen 23, 25.
imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - obvestilo o izbiri - upravni spor - poseg v ustavne pravice - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva in do učinkovitega pravnega sredstva, do katere naj bi prišlo zaradi nepravilne vročitve, je po presoji sodišča podana in se lahko uveljavlja samo, če se hkrati uveljavlja nezakonitost izpodbijanega akta. Šele v tem primeru je namreč sploh možno uveljavljati, da zahtevano sodno oziroma pravno varstvo in učinkovito.
upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - zavrženje tožbe - upravni akt - sklep sodišča v izvršilnem postopku
Sklep, izdan s strani sodišča v izvršilnem postopku, ni upravni akt, saj ga je izdalo sodišče kot organ sodne veje oblasti v skladu z izvrševanjem svojih ustavnih pristojnosti. Poleg tega je mogoče v skladu s 1. odstavkom 4. člena ZUS-1 vložiti tožbo v upravnem sporu zaradi zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zoper izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v A. pa ima tožeča stranka sodno varstvo v okviru izvršilnega postopka.
ZLS člen 33, 33/2, 46.a, 46.b, 47, 48. ZRLI člen 56, 56/5, 57. ZUS-1 člen 2, 2/1, 28, 28/3, 36, 36/1-2.
referendum - ljudska iniciativa - molk organa
Tožniki očitno niso vložili zahteve za naknadni referendum, saj tega dela zahteve niso vezali na nek že sprejet splošni akt občine ali na njegove posamezne določbe. Svetovalni referendum pa lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih razpiše le občinski svet iz svoje pristojnosti, da bi ugotovil voljo občanov. Iz določila 46.a. člena ZLS sicer izhaja, da občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon, kar pomeni, da je načeloma možen referendum tudi v drugih pravnih okvirih, kot je določen v 46. členu ZLS, vendar samo če poseben zakon to določa. Poseben zakon pa referenduma v zadevi, v kateri ga zahtevajo tožniki, ne določa, kar pa ne pomeni, da organ, na katerega so tožniki naslovili zahtevo, nima obveznosti z ustreznim aktom v procesnem smislu, ob smiselni uporabi določil ZUP odločiti o vlogi tožnikov.
Tožniki so z vlogo podali tudi zahtevo v smislu t.i. ljudske iniciative. Zahtevo so naslovili na občinski svet in na župana. Ker z ljudsko iniciativo niso zahtevali razveljavitve splošnega akta, bi moral pristojni organ o zahtevi odločati najkasneje v 1 mesecu.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1. ZDT člen 10, 10.a, 10.b, 10.c. URS člen 14, 22, 25, 34, 35, 157, 157/2.
skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala - sklep o prenehanju dodelitve v skupino - upravni spor
Stranka lahko vloži tožbo v upravnem sporu zaradi presoje zakonitosti akta samo zoper upravni akt, zoper druge akte pa samo, če tako določa zakon (drugi stavek 1. odstavka 2. člena ZUS-1). ZDT ne določa, da bi tožilec imel možnost vložiti tožbo v upravnem sporu zoper akt o prenehanju dodelitve v Skupino, ZSS pa za kadrovanje v Skupini ni mogoče smiselno uporabiti zaradi specifičnosti funkcije in potreb Skupine, ki ni primerljiva z nobeno institucijo v sodstvu. Zato bi bilo mogoče šteti, da je tožnik imel možnost sodnega varstva na podlagi 2. člena ZUS-1 le v primeru, če je mogoče izpodbijani akt šteti za upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1. Vsekakor je izpodbijani akt javnopravni, enostranski akt, četudi izdan na predlog generalnega državnega tožilca in po predhodnem mnenju vodje skupine. Gre za oblastveni posamični akt. Vendar pa s tem aktom ni bilo odločeno o nobeni pravici ali obveznosti, ali pravni koristi tožnika. Izpodbijana odločitev sicer ima vpliv na njegovo pravno korist glede na to, da za čas dodelitve v skupino tožilcu pripada plača vrhovnega državnega tožilca, vendar je primarna odločitev prenehanje dodelitve v Skupino, zato izpodbijana odločitev ni odločitev o plači, ki kot izvedena odločitev zgolj sledi v nadaljnjem postopku odločitvi o prenehanju dodelitve v Skupino. V povezavi s tem, da ne gre za odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, je glavni razlog, da sodišče šteje, da ne gre za upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-, v tem, da izpodbijani akt ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Po mnenju sodišča pa tudi zaradi varstva javnega interesa iz narave stvari ne izhaja, da bi bilo treba šteti odločitev iz 4. odstavka 10.b. člena ZDT za upravno zadevo.
Ker tožena stranka ni odločila o pravici ali pravnem interesu tožnika v zvezi z izvrševanjem upravne funkcije tožene stranke, v predmetni zadevi tudi ne gre za poseg v pravico iz 22. člena Ustave.
varstvo volilne pravice - potrditev mandata člana občinskega sveta - predstavnik romske skupnosti
Če pritožbe, s katero bi upravičeni pritožnik uveljavljal varstvo volilne pravice drugega kandidata, v postopku potrjevanja mandata ni, mora občinski svet mandat izvoljenega kandidata potrditi.
varstvo volilne pravice - občinski svétnik - prenehanje mandata zaradi odstopa - ponovna pridobitev mandata - nadomestni mandat
Ni pravilno stališče, da ni zakonske ovire, da lahko nekdo, ki je od mandata odstopil, v teku preostale mandatne dobe ponovno pridobi mandat. Preklic odstopa po tem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, ni mogoč. Funkcija člana občinskega sveta je javna funkcija, zato obnavljanje mandata ni v dispoziciji osebe, ki je od mandata odstopila, in je mogoč le v primerih, ki jih določa zakon.
asistenca policije sodnemu izvršitelju - drugo sodno varstvo
Iz tožbenih navedb in podatkov ter dokazov, ki jih je posredovala tožeča stranka izhaja, da so vsa očitana dejanja tožene stranke, s katerim naj bi se poseglo v njene ustavne pravice, povezana z izvršilnim postopkom, v katerem ima tožeča stranka na podlagi 1. odstavka 52. člena ZIZ v celoti zagotovljeno tudi varstvo ustavnih pravic (125. člen in 4. odstavek 15. člena Ustave RS). ZIZ namreč ne vsebuje določbe, po kateri bi bilo varstvo ustavnih pravic v sodnem izvršilnem postopku izključeno.
ZNP člen 21, 37, 1, 19, 20, 20, 21, 37, 1, 19. URS člen 157, 157. ZZDej člen 47. ZUS-1 člen 1, 4, 1, 4.
stvarna pristojnost - upravni spor - poseg v človekove pravice - mladoletni otrok - klavzula subsidiarnosti - izvrševanje starševskih pravic - hospitalizacija
Kadar tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu za sodno varstvo človekovih pravic z ugotovitvenim zahtevkom zoper določena dejanja, mora natančno opredeliti, katera konkretna dejanja naj bi kršila človekove pravice, kdo jih je storil (kolikor so oziroma bi glede na naravo stvari te okoliščine tožniku morale biti znane), varstvo katerih človekovih pravic stranka uveljavlja in kaj zahteva od sodišča, da naj odloči v izreku sodne odločbe (tožbeni predlog). Sodišče mora upoštevati dva kriterija za presojo, ali lahko uporabi klavzulo subsidiarnosti ali ne ter kakšna mora biti odločitev v izreku sodne odločbe, ko uporabi klavzulo subsidiarnosti. Prvi kriterij je vprašanje, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor, in če obstaja, katero sodno varstvo je to; drugi kriterij pa je, da mora biti takšno (primarno) sodno varstvo učinkovito. Šele pozitiven odgovor na obe vprašanji je lahko podlaga za to, da se upravno sodišče iz tega razloga izreče za nepristojno. Temeljna določba, ki govori za to, da imata tožnici sodno varstvo pravic (razen pravice mladoletne A.A. do stikov z bratom) zagotovljeno pred okrožnim sodiščem v nepravdnem postopku, je določilo 21. člena ZNP. Okrožno sodišče v nepravdnem postopku pri "odločanju o stanju" ugotavlja tudi, ali je prišlo do kršitev pravic prve tožeče stranke do zasebnosti, družinskega življenja, osebnega dostojanstva in osebne svobode oziroma svobode gibanja, ki jih otroku lahko povzroči tudi kateri izmed staršev z ravnanjem v nasprotju z zakonom, ter pravice do zasebnosti in družinskega življenja oziroma starševske pravice iz 54. člena Ustave drugo tožeče stranke. Narava obravnavane zadeve je takšna, da je ni mogoče obravnavati v upravnem sporu, kajti morebitna odločitev Upravnega sodišča o temeljnem zahtevku tožnic, to je, da se A.A. bodisi dovoli zapustiti zdravstveno oskrbo pri toženi stranki zaradi tega, ker naj bi bil poseg v A.A. pravice storjen na način, ki ga zakon ne predpisuje (3. odstavek 15. člena Ustave), ali pa da se to ne dovoli, ker do posega in kršitve pravic ni prišlo, v razmerju do tožene stranke sicer ne bi kršila zakonskih določil o razmejitvi pristojnosti med Upravnim sodiščem in okrožnim sodiščem, vendar bi takšna odločitev zaradi narave zadeve (2. odstavek 1. člena ZNP) hkrati nujno pomenila tudi odločitev o razmerju med drugo tožečo stranko in prizadeto stranko glede izvrševanja starševskih pravic, za kar pa obstaja primarno sodno varstvo pred okrožnim sodiščem v nepravdnem postopku.
ZZVZZ člen 35, 35. ZDD člen 9, 13, 9, 13. ZDR člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZVOP-1 člen 37, 8, 10, 11, 37, 8, 10, 11.
licenca - nadzor bolniškega staleža - registracija za opravljanje dejavnosti - detektiv - varstvo osebnih podatkov
Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani tožeče stranke so določila 2. odst. 10. člena in 1. odstavka 11. člena ZVOP-1 ter določilo 2. odstavka 46. člena ZDR, pri čemer se pojem "delavec" ne uporablja ozko v smislu osebe, ki je zaposlena pri delodajalcu. Ni mogoče šteti, da "registracija" po 1. odstavku 11. člena ZVOP-1 pomeni sestavljeni akt vpisa v sodni register pri pristojnem sodišču in pridobitev licence po ZZD.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - kršitev ustavnih pravic
V tej fazi postopka, ko sodišče odloča le o predlogu za začasno odredbo, se ne spušča v to, ali je ravnanje Komisije preseglo dopusten poseg, ki ga je tožnik kot v.d. direktorja dolžan trpeti, ugotavlja pa, da ni izkazal težko popravljive škode, ki naj bi mu nastala z zatrjevano kršitvijo ustavnih pravic. Zatrjevanje škode ter njena konkretizacija po obsegu in po višini pa je bistven pogoj za izdajo za začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1.
dovolitev vpogleda v osebne podatke v razumnem roku
Za sodno varstvo pravice iz 8.b. člena Konvencije ni pomembno, da v zadevi ni bistveno, kdaj je bila prosilki izdana odločba o dovolitvi izpisa, ampak je bistveno, kdaj ji je bil dovoljen izpis, saj Konvencija uporablja pojem "potrdilo". Zato ne samo dovolitev vpogleda v spis z dne 22. 5. 2007, ampak tudi odločitev tožene stranke z dne 25. 9. 2007, in odločitev Informacijskega pooblaščenca z dne 5. 12. 2007, ki je bila posledica odločitve tožene stranke, izkazujejo, da v konkretnem primeru ni šlo za nerazumen čas in za ravnanje z večjimi zamudami (8.b. člena Konvencije). Zato sodišču v tej presoji niti ni bilo potrebno uporabiti kriterijev za presojo (ne)sorazmernosti prekoračitve razumnega roka, ki bi jih sodišče po analogiji uporabilo ob upoštevanju kriterijev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah sojenja v razumnem roku.
Ker tožniki na nobenem mestu v tožbi ne uveljavljajo sodnega varstva zaradi kršitev ustavnih pravic zoper dejanja (ravnanja), ki ne bi bila zajeta v izpodbijanih sklepih, se v tem upravnem sporu ne zastavlja vprašanje, ali bi tožniki morali imeti učinkovito sodno varstvo pred Upravnim sodiščem na podlagi določila 2. odstavka 157. člena v zvezi z 23. členom Ustave in 1. odstavkom 4. člena ZUS-1 navkljub oziroma mimo določil 4. poglavja V. dela ZPOmK-1, ki na specifičen način urejajo sodno varstvo v upravnem sporu zoper konkretno določene odločbe in sklepe Urada.