ZVDZ člen 58, 55, 56, 57, 58, 55, 56, 57. ZLV člen 51, 51.
pooblastila volilne komisije - presoja zakonitosti kandidatne liste - volitve članov občinskega sveta
Ker po pravilih stranke določa listo kandidatov izvršilni odbor stranke, pritožnik pa je z listinami izkazal, da je listo kandidatov določil izvršilni odbor, je bila občinska volilna komisija pooblaščena, da preveri izpolnjevanje zakonskih pogojev, to je, ali so člani izvršilnega odbora, ki so določili kandidatno listo, člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, in ali so bili kandidati določeni s tajnim glasovanjem. Ugotavljanje dejstev, ki ne sodijo med zakonske pogoje, ki jih mora politična stranka izkazati ob vložitvi kandidatne liste, pa ne sodi v okvir pooblastil, ki jih ima občinska volilna komisija.
sprejem liste kandidatov - volitve članov občinskega sveta
Politična stranka B. je sicer kandidatno listo sprejela v skladu s svojimi pravili, pri tem pa ni upoštevala zakonskih določil 51. člena ZLV, ki izrecno določajo, da smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo tisti člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, zato je bila predložena kandidatna lista sprejeta na nezakonit način.
ZVDZ člen 56/2, 52, 52/1, 56, 56/2, 52, 52/1, 56. ZLV člen 73, 74, 74/2, 73, 74, 74/2.
ime liste kandidatov - volitve članov občinskega sveta
Kratice imena stranke ni mogoče uporabiti v imenu liste kandidatov, ki jo vložijo volivci, ne glede na to, ali je stranka, ki bi lahko bila zaradi tega prizadeta, uporabo svojega imena ali kratice dopustila. Uporaba kratice politične stranke v imenu kandidatne liste je formalna pomanjkljivost, zato bi morala občinska volilna komisija takoj pozvati predlagatelja, da navedeno pomanjkljivost odpravi. V primeru, da je predlagatelj ne bi odpravil, pa samo zaradi kratice stranke v imenu liste kandidatov, kandidatne liste ne bi smela zavrniti, ampak bi morala šteti, da se za ime liste šteje ime in priimek predlagatelja liste kandidatov.
pravica do lokalne samouprave - upravni spor - pravni interes
Ustavna pravica iz 138. člena Ustave RS ni pravica, ki bi lahko bila kršena posamezniku z ravnanjem organov lokalne oblasti. Ker tožeče stranke nimajo več statusa svetnikov, so izgubile pravni interes za vodenje upravnega spora, saj je prenehala pravovarstvena potreba za predmetno tožbo. Kadar gre namreč za že končane posege v ustavne pravice z akti ali dejanji, je mogoče uveljavljati odškodnino za škodo nastalo zaradi morebitnega kršenja ustavnih pravic, v civilnem sodnem varstvu.
lovska družina - stvarna nepristojnost - sankcija članu lovske družine
Ko se izpodbijajo odločitve lovske družine, kadar ta izreka sankcije zoper svoje člane, ne gre za zadevo, ki bi sodila v pristojnost upravnega sodstva, ampak za spor iz civilnopravnega razmnerja, o katerem se odloča v pravdnem postopku.
ZPP člen 150, 150. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-8, 6, 6/1, 6/1-8. ZUS-1 člen 17, 17/4, 17, 17/4.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja
Pri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi osebe, ki so navedene v sodbi. Iz navedenega razloga bi jim bilo treba dati možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Oba zakona nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 150. člena ZPP napram uporabi ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, ureja 150. člen ZPP dostopnost informacij s točno določenega področja, to je iz pravdnih spisov. Torej je ZPP, ko gre za vprašanje uporabe 150. člena, specialnejši predpis in mu je zaradi tega treba dati prednost.
ZPP člen 150, 150. ZUP člen 9, 44, 9, 44. ZDIJZ člen 6/1, 6/1-8, 1, 5, 6, 6/1, 6/1-8, 1, 5, 6.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja
Pri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi tožene stranke v pravdnem postopku, pooblaščenci strank in sodnica, ki je sodila v zadevi. Iz navedenega razloga bi bilo potrebno dati zgoraj navedenim osebam možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Zakona torej nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 150. člena ZPP napram uporabi ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, ureja 150. člen ZPP dostopnost informacij s točno določenega področja, to je iz pravdnih spisov. Torej je ZPP, ko gre za vprašanje uporabe 150. člena, specialnejši predpis in mu je zato treba dati prednost.
pravica do svobode - pripor - vezanost na pravnomočno odločbo sodne oblasti
V obravnavani zadevi za tožnika ni sporno dejstvo, da tožena stranka izvaja pripor na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v A., s katerim je bil tožniku pripor podaljšan do pravnomočnosti sodbe oz. do nastopa kazni zapora, vendar najdalj do izteka izrečene mu zaporne kazni. Nesporno je tudi, da navedeni sklep do vložitve tožbe ni bil odpravljen, zato sta nanj vezana tudi tožena stranka in njen direktor. Dokler navedena odločba ne bo odpravljena ali spremenjena oziroma se ne bodo iztekli roki oz. pogoji iz izreka sklepa, s svojim ravnanjem zato ta ne moreta posegati v tožnikovo pravico do svobode.
določitev liste kandidatov za volitve Državnotožilskega sveta - začasna odredba - volitve članov Državnotožilskega sveta - pravno varstvo volilne pravice med kandidacijskim postopkom za (nadomestne) volitve članov Državnotožilskega sveta
Volitve članov Državnotožilskega sveta izmed državnih tožilcev so v zakonu urejene tako, da omogočajo varstvo ustavne pravice iz 44. člena URS tudi že v prvem delu postopka, saj zakon vsebuje posebna določila glede oblikovanja kandidatnih list. Čeprav pri teh volitvah ne gre za uresničevanje volilne pravice iz 43. člena URS, je glede na osnovno podobnost zakonske ureditve volilnega postopka, določenega v 22. in naslednjih členih ZS, na katere napotuje 1. odstavek 21. člena ZDT, z zakonsko ureditvijo volilnega postopka po ZVDZ, katerega temeljna značilnost je tudi ločena ureditev postopka sodnega varstva za fazo kandidiranja in za fazo ugotavljanja volilnega izida, po mnenju sodišča smotrno, da se sodno varstvo dopušča že po kandidacijski fazi volilnega postopka. Sodišče je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na Pojasnila tožene stranke za izvedbo ter na vse akte in dejanja, opravljena na podlagi teh Pojasnil. Po mnenju sodišča so po svoji pravni naravi Pojasnila splošni akt (interne narave), ti pa ne uživajo sodnega varstva v upravnem sporu. Pojasnil, ki ju s tožbo izpodbijana tožnika v upravnem sporu, ni mogoče šteti za posamični akt, ki bi bil lahko dopusten predmet upravnega spora. V obravnavanem primeru tožnika s (skupno) pritožbo in tožbo izpodbijata več aktov oziroma dejanja tožene stranke, vendar to niso akti, ki se izvršujejo po določilih ZUP. Zato je sodišče zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe presojalo po določilu 3. odstavka 32. člena ZUS-1.
predodelitev zadeve drugemu sodniku - sodno varstvo v upravnem sporu
S pojmom "upravni akt" v smislu 3. člena ZUS-1 je mišljen upravni akt po 2. odstavku 1. člena ZUS-1 in tudi posamični akt ali dejanje iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, če tak posamični akt ali dejanje pomeni "odločitev nosilca sodne veje oblasti, ki je "sprejet za izvrševanje ustavnih pristojnosti" sodišča. V obeh primerih izpodbijanih dejanj gre za formalne odločitve sodišča, ki jih je tožena stranka sprejela za izvrševanje njenih ustavnih pristojnosti v zvezi s sojenjem.
varstvo osebnih podatkov - nadzor nad varstvom osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti
Določilo 4. odstavka 32. člena ZVOP-1 daje pooblastila Informacijskemu pooblaščencu za nadzor nad varstvom osebnih podatkov in varstvo človekovih pravic do zasebnosti samo za primera iz 4. odstavka 9. člena in 3. odstavka 10. člena ZVOP-1. Pravnega sredstva za varstvo pravice do informacijske zasebnosti, ki bi ga tožnica vložila Informacijskemu pooblaščencu v zvezi z določilom 7. točke 13. člena ZVOP-1, pa tožnica po ZVOP-1 nima. To izhaja iz jasne jezikovne razlage določila 4. odstavka 32. člena ZVOP-1 in ker bi takšna ureditev, kot smiselno ugotavlja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, posegala v načelo neodvisnosti sodišča in načelo delitve oblasti.
varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - osebni podatki
Pri obdelavi podatkov, ki se nanašajo na poslovne subjekte, registrirane v RS, med katerimi so tudi osebna imena predstavnikov teh poslovnih subjektov, gre za zbirko osebnih podatkov. V zasebnem sektorju se osebni podatki ne morejo obdelovati, če za tako obdelavo ni podana osebna privolitev posameznika in če obdelave osebnih podatkov ne določa zakon.
nezakonito dejanje - začasna odredba - odstranitev vrtnih lop - upravni spor - posamičen akt - poseg v človekove pravice
Javna obvestila in javni pozivi niso posamična dejanja niti posamični akt v smislu določbe 2. člena ZUS-1, saj niso naslovljeni na poimensko določene osebe in tožniku ne morejo povzročiti nobene z zakonom (ne)dovoljene posledice, ker pravno ne učinkujejo. Zato tudi ne morejo poseči v posameznikove z ustavo varovane pravice.
URS člen 23, 23. ZUS člen 34, 34/1, 34/1-4, 34, 34/1, 34/1-4.
upravni spor - pravni interes - izbris iz sodnega registra - pravica do sodnega varstva - sojenje v nerazumnem roku
Pravne posledice pripojitve (družbe, ki so bile pripojene, so zaradi statusnih sprememb v zvezi s pripojitvijo prenehale obstajati) so začele učinkovati že s samim vpisom pripojitve v sodni register. S tem je prišlo do nastanka novega subjekta, ki ga je mogoče izbrisati iz sodnega registra le v primeru njegovega prenehanja na način, kot je predviden v primeru prenehanja gospodarskih družb (stečaj, likvidacija ...). Ker je z izdajo sklepa o pripojitvi odpadla pravna podlaga za odločanje o predlogu tožnika za izbris iz sodnega registra, z ne-ravnanjem toženke ni bilo poseženo v tožnikove pravice ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist, zaradi česar je sodišče tožbo zavrglo.
ZVDZ člen 4. ZLV člen 4, 101, 4, 101. ZUS člen 68, 68/2, 68, 68/2.
lokalne volitve - pravočasnost - pritožba
V volilnih zadevah se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno na sodišče, zato se v teh primerih določba drugega odstavka 68. člena ZUP ne uporablja.
ZLV člen 100, 18, 30, 81, 100, 18, 30, 81. ZUS člen 18, 34, 34/4, 18, 34, 34/4.
lokalne volitve - zavrženje tožbe - aktivna legitimacija
Po 100. členu ZLV lahko vloži pritožbo proti odločitvi OVK samo kandidat (tisti, ki ni dobil svetniškega mandata) in predstavnik kandidatne liste, zato bi moral pritožbo zavreči že občinski svet, če jo vloži kandidat, ki je mandat dobil. Takšen kandidat pa ne more biti aktivno legitimiran tudi po določbi 18. člena ZUS za vložitev pritožbe v upravnem sporu, ker zaradi pridobljenega mandata več ne izkazuje pravnega interesa.
ZVDZ člen 4, 4/2, 4, 4/2. ZLV člen 100, 101, 100, 101. ZUP člen 4, 68, 215, 4, 68, 215.
rok - varstvo volilne pravice - ugovor nepravilnosti pri delu volilnega odbora - pritožba - lokalne volitve
Pritožba tožeče stranke je vložena prezgodaj, saj ima tožnik v skladu s 100. členom ZLV še možnost pritožbe na Mestni svet mestne občine, čeprav je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe nepravilno zapisala, da proti izpodbijani odločbi ni posebne pritožbe. Šele po zavrnitvi njegove pritožbe ima tožnik možnost vložiti pritožbo na tukajšnje sodišče v skladu s 101. členom ZLV.
varstvo volilne pravice - določitev kandidature - lokalne volitve
Določba 96. člena ZLV ureja pravno varstvo volilne pravice v zvezi s postopki kandidiranja. To pravno varstvo je omejeno le na ugotavljanje nepravilnosti v postopku kandidiranja, prav tako pa omejuje krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev takšnega ugovora. Po citirani določbi so to lahko le kandidati oziroma predstavnik kandidature ali liste kandidatov. Po presoji sodišča pa je potrebno določbo 96. člena ZLV glede upravičenega vlagatelja ugovora v smislu navedene določbe razlagati tako, da lahko takšen ugovor v zvezi s postopkom kandidiranja za župana vloži le kandidat, ki je tudi sam kandidiral za župana.
verodostojna listina - določitev kandidature - določanje kandidatnih list - verodostojnost - lokalne volitve
Pri določanju kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti zakon napotuje na uporabo 51. člena ZLV, ki določa, da politična stranka določi kandidate po postopku določenem z njenimi pravili. Glede sodelovanja članov stranke pri določanju kandidatov pa se ne uporablja pogoj iz 51. člena, temveč pogoj iz četrtega odstavka 109. člena, torej da morajo pri določanju kandidatov sodelovati najmanj 3 člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti. Po presoji sodišča je v volilnih postopkih praviloma potrebno izkazati pravno relevantna dejstva z listinami v originalu, vsekakor pa ne sme obstajati dvom v verodostojnost predloženih listin. Zaradi razlike med originalom in fotokopijo predloženega dokumenta ni mogoče upoštevati kot verodostojnega.