Drugi upravičeni razlog za izdajo dovoljenja tujcu za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji po 2. odstavku 13. člena ZTuj ne more biti sklicevanje tujca, da so njegovi ožji sorodniki, pri katerih začasno prebiva v RS, slovenski državljani.
Prav tako ni drugi upravičeni razlog dejstvo, da so tujčevi starši, ki živijo v RS, pripravljeni preživljati tujca, ki je polnoleten; sama izjava o preživljanju pa ni izvršilni naslov.
Pritožbo stranke, ki bi v postopku lokacije morala biti udeležena, pa ji upravni organ te možnosti ni dal, lokacijsko dovoljenje pa je že dokončno, je treba obravnavati kot predlog za obnovo postopka.
V okviru materialno pravnega preizkusa (386. čl. ZPP) revizijsko sodišče pritrjuje tudi odločitvi o višini krivdnega prispevka ene in druge stranke k nastanku škode. Delež tožene stranke pri tem je bistveno večji prav zato, ker za nadaljnji fizični obračun ni bilo nobenega opravičila, ker je šlo za sorazmerno grob obračun s tožnikom in ker sta bila toženca zaradi mladosti nedvomno v veliki premoči nad tožnikom.
pravice in dolžnosti zakoncev - preživljanje zakonca
Zakonec lahko zahteva od drugega zakonca, da ga preživlja samo, če tudi on izpolnjuje nasproti njemu dolžnosti, ki mu jih zakon daje. Le izjemoma, če zakonska skupnost razpade po izključni krivdi enega zakonca, lahko drugi kljub temu zahteva preživnino.
nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje - zamenjava - pravni interes
Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za preselitev toženca nazaj v večje stanovanje. Tožeča stranka s toženčevo preselitvijo v manjše stanovanje ni ničesar izgubila.
Če je otrok pri šolanju na redni osnovni šoli pri kronološki starosti 10 let uspešno končal tri razrede in ob ugotovljeni diagnozi (mejna subnormalna intelektivna sposobnost in začetne vedenjske motnje), v katero sodišče ne dvomi, in otrok prešolanje v šolo s prilagojenim programom odklanja, je pri tako pomembni odločitvi za otrokov nadaljnji razvoj treba ponovno ugotoviti, v čem naj bi bila individualizacija pouka na šoli, ki jo obiskuje, v naslednjih letih drugačna in za šolo neizvedljiva oz. znatno bolj obremenjujoča, kot je bila individualizacija pouka, ki mu jo je šola doslej nudila, ko je na njej uspešno že končal tri razrede.
vrste in pristojnosti sodišč - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - smotrna delegacija
Med razloge po 68. čl. ZPP ni mogoče uvrstiti primera, ko je stranka v pravdnem postopku zakonec sodnice na drugem sodišču, dasiravno v istem kraju, vendar prav tako na sodišču prve stopnje, za kar gre pri okrajnih in okrožnih sodiščih (99. in 101. člen zakona o sodiščih).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo stanovanja
Pravica do nakupa stanovanja po pogojih iz 117. člena SZ gre tožniku ne glede na to, kdaj se je tožena stranka olastninila. Kajti lastninjenje stanovanj pred SZ samo po sebi ni moglo vplivati na obstoj stanovanjske pravice. Stanovanjsko pravico bi lahko tožnik izgubil le na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Tožnik bi lahko izgubil pravico do nakupa le, če bi obstajal kateri od pogojev iz SZ.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).
sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - nezakonita uporaba stanovanja
Z osebo, ki ni imetnik stanovanjske pravice, lastniku ni treba skleniti najemne pogodbe. 147. čl. SZ velja za osebe, ki so ob uveljavitvi stanovanjskega zakona imele stanovanjsko pravico.
Stanovanjski zakon na novo ureja razmerja med lastniki in najemniki stanovanj. Stanovanjska pravica po zakonu o stanovanjskih razmerjih kot pridobljena pravica ima posledice pri vzpostavitvi najemnih razmerij po stanovanjskem zakonu. Vendar gre pri tem samo za stanovanjsko pravico, ki je obstajala na dan uveljavitve stanovanjskega zakona.
SZ člen 129, 129/1, 40, 40/2. ZUN člen 21, 27, 27/1, 27/2-1. ZPP (1977) člen 188, 188/2, 188/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3, 389, 389/2, 392.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje v hiši, predvideni za rušenje - dokazovanje rušenja in prenove - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Stanovanjski zakon ima v poglavju o lastninjenju in privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij zapisane tudi izjeme, ko lastniki niso dolžni prodati stanovanja, in med temi je tudi primer, ko gre za stanovanje v stanovanjski hiši, ki je predvidena za rušenje (prvi odstavek 129. člena SZ). Predvidenost za rušenje se dokazuje, kot je to zapisano v razlagalni določbi drugega odstavka 40. člena SZ, s sprejetim prostorskim aktom. Med takšne vrste aktov, se pravi, prostorske izvedbene akte pa sodijo prostorski ureditveni pogoji in prostorski izvedbeni načrti (21. člen ZUN). S slednjimi se urejajo območja, ki so s srednjeročnim družbenim planom predvidena za graditev, širitev, ali prenovo naselij ter izvajanje drugih posegov v prostor (prvi odstavek 27. člena ZUN). Med prostorske izvedbene načrte pa uvršča zakon tudi zazidalne načrte za nova naselja ali za posamezna območja znotraj ureditvenih območij naselij ter za turistična in industrijska območja znotraj ureditvenih območij in naselij (1. točka drugega odstavka 27. člena).
Pri eventualni kumulaciji zahtevkov je potrebno presojati dovoljenost revizije posebej glede vsakega zahtevka.
Če obrazložitev odločbe nima razlogov o tem, ali se je spremenila pravna ali dejanska podlaga, ki je narekovala odločbo, s katero se ukinja pravica, je pomanjkljiva in sodišče ne more rešiti spora.
Predlog za obnovo postopka je pomanjkljiv, če v njem niso navedena dejstva in okoliščine, iz katerih se lahko ugotovi, kdo predlaga obnovo, pravočasnost predloga in verjetna izkazanost obnovitvenega razloga. Če je predlog pomanjkljiv, se z njim postopa kot s pomanjkljivo vlogo.
ZZZDR člen 51, 51/2, 84, 84/2. ZTLR člen 38, 38/4, 38/7.ZOR člen 394. ZPP (1977) člen 189, 189/1, 354, 354/1, 354/2-13, 338, 338/4.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev darila in poplačila skupnega vlaganja v darilo - varstvo lastninske pravice - nasprotna tožba - obseg pismene sodbe
Nasprotna tožba je dopustna med drugim v primeru, če je zahtevek iz nje v zvezi s tožbenim zahtevkom (prvi odstavek 189. člena ZPP). Tožnik uveljavlja vrnitev darila, toženka pa vrnitev svojega deleža skupnega vlaganja v njej darovano nepremičnino, ki jo mora zdaj vrniti. Ta povezava je torej več kot očitna (primerjaj četrti odstavek 38. člena in celo sedmi odstavek tega člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR in odločbo VSS v ZSO II/1/77). Ali gre za skupno načrtovanje del v stari hiši ali ne, za pravilno rešitev spora ni potrebno posebej ugotavljati, saj zakon česa takšnega ne terja pri ustvarjanju skupnega premoženja. Dovolj je objektivno dejstvo pridobivanja premoženja z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Odveč je revizijsko opozorilo, da teče poseben postopek med strankama glede delitve skupnega premoženja in da so v okviru toženkinega tožbenega zahtevka zajete investicije v nekdanje solastno premoženje strank. V tej pravdi gre za investicije v toženki darovano, torej posebno premoženje, sodišče pa je zavrnilo, denimo, zahtevek za plačilo investicij v delavnico. Sodišče prve stopnje res ni posebej ugotavljalo, sicer tudi težko ugotovljivega, trenutka nastanka vzroka za razvezo zakonske zveze (drugi odstavek 84. člena ZZZDR), vendar to niti ni bilo potrebno, saj tožnik ni postavil trditev o osebni nekoristnosti investicij v toženki darovano in zdaj vrnjeno nepremično (primerjaj peti odstavek 29. člena ZTLR).
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Z izpodbijanima odločbama sodišči prve in druge stopnje nista kršili določbe 1. odstavka 137. člena ZKP, na katero sta oprli svojo odločitev. Obdolženčev zagovornik v obrazložitvi zahteve ni pojasnil, v čem naj bi bila bistvena kršitev določb kazenskega postopka oziroma takšna kršitev določb kazenskega postopka, da bi vplivala na zakonitost sodne odločbe. Iz vsebine zahteve obdolženčevega zagovornika izhaja, da pravnomočna sklepa izpodbija iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku za varstvo zakonitosti ni možno uveljavljati. Vrhovno sodišče lahko v tem postopku ocenjuje le zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe, ne more pa se spuščati v primernost same odločitve.
Občani iz drugih republik bivše SFRJ pred uveljavitvijo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS v Republiki Sloveniji niso imeli položaja tujca. Nanje se torej ne nanaša določba 3. odstavka 82. člena zakona o tujcih, saj ta ureja prebivanje oseb, ki so imele položaj tujca že pred uveljavitvijo navedenega ustavnega zakona.
Čeprav tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla, na podlagi katerih predpisov je odpravila prvostopno odločbo in katere predpise mora prvostopni organ v ponovnem postopku upoštevati, ta pomanjkljivost ni vplivala na pravilnost odločitve tožene stranke v smislu 2. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih.