Stanovanjski zakon v določbah o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš (117.člen in naslednji) ureja prodajo stanovanj in določa dolžnost prodaje le, ko gre za osebo, ki je imela stanovanjsko pravico na dan uveljavitve tega zakona.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS01768
ZZZDR člen 52. ZOR člen 117. ZDKZ člen 11, 21, 21/2, 24. ZD člen 107, 110.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje skupnega premoženja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - neveljavnost pogodb - izpodbojnost - prenehanje pravice - pogoji za veljavnost izročitve in razdelitve - nestrinjanje z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo - dedovanje kmetijskih zemljišč - status kmeta
I. Pogodba, s katero en zakonec brez soglasja drugega zakonca razpolaga s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, je lahko le izpodbojna in ne nična.
O nesoglasju pa ni mogoče govoriti, če gre za pogodbo, s katero je dogovorjen preužitek tudi za drugega zakonca in je ta zakonec pri sklenitvi navzoč ter pogodbo tudi podpiše. Razlog za strinjanje je sicer lahko zmota ali drugačna napaka volje, vendar je to mogoče uveljavljati le v rokih in pod pogoji, ki so za to določeni v zakonu o obligacijskih razmerjih (117. člen).
II. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (ZDKZ, Ur.l. SRS, št. 26/73 -1/86) zahteva le to, da ima oseba, ki prevzame kmetijo, namen obdelovati jo (24. člen v povezavi z 21. členom in 11. členom). Pridobljeni status kmeta potrjuje ta namen. Po spremenjenem 2. odstavku 21. člena ZDKZ pa je lahko prevzemnik kmetije vsaka oseba, ki ima namen kmetovati tudi z osebnim delom, pa čeprav kot dopolnilno dejavnost. III. Izročilna pogodba se lahko sklene s katerimkoli potomcem. Omejitev na tiste dediče prvega dednega reda, ki bi v konkretnem primeru dedovali, velja le za soglasje po 107. členu ZD. Za soglasje pa zato, ker ti dediči ostanejo brez zapuščine. Če se potomci ne strinjajo z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni, za darila, in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Velja torej domneva, da so bila darila dana dedičem ne glede na to, ali bi prevzemnik prišel v poštev kot dedič ali ne.
Neutemeljena je zahteva za denacionalizacijo, če premoženje, ki je predmet denacionalizacijskega zahtevka, ni bilo podržavljeno na podlagi predpisov, ki jih ZDen določa kot podlago za denacionalizacijo.
Imetnik stanovanjske pravice, ki sicer nima državljanstva RS in ki zato sam ne bi mogel kupiti stanovanja po določbah 117. člena SZ, lahko pravico odkupa odstopi ožjemu družinskemu članu. Ta pa lahko pravico odkupa stanovanja po citiranem določilu uveljavi le, če je državljan R Slovenije.
premoženjska razmerja med zakonci - posebno premoženje - skupno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Delež na skupnem premoženju (po členih 51/1 in 59 ZZZDR in 32 ZD) se lahko uveljavlja tudi le na delu premoženja, ki predstavlja določeno celoto, kadar je prišlo do povečanja le na tem delu. Povečanje vrednosti kot podlaga za ugotovitev deleža na skupnem premoženju, pa predstavlja tudi spremembo kulture parcele, ker se je njena vrednost nekajkrat povečala zaradi ureditve trajnih nasadov.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti
Za škodne posledice, nastale po trčenju med kolesarjem in avtomobilistom, odgovarja avtomobilist objektivno. Te odgovornosti je prost le v delu, kolikor je podana soodgovornost kolesarja (3. odst. 177. čl. ZOR), ki pa je bil še otrok. Vožnja ni usklajena s prometnimi razmerami, če sicer hitrost vožnje ne presega s prometnim znakom dovoljene, ne upoštevaje vseh ostalih danosti na cesti kot so število kolesarjev, njihova mladost i.p.
Ker je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje izključno na podlagi dokazov, ki jih je samo izvedlo (brez obnove) je s tem zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. v zvezi s 3., 4. in 5. čl. ZPP, ki je vplivalo na zakonitost pobijane sodbe, je revizijsko sodišče moralo razveljaviti sodbo sodišča II. stopnje na podlagi 1. odst. 394. člena ZPP.
Po mnenju vrhovnega sodišča je sicer koristno, da je v opisu dejanja v izreku sodbe - in ne samo v obrazložitvi - navedena ugotovljena količina alkohola v krvi v času povzročitve prometne nezgode, saj je na ta način to odločilno dejstvo tudi povsem konkretizirano. Toda, če v konkretnem primeru sodišče v izreku sodbe ni navedlo, da je imel obsojenec v času povzročitve prometne nezgode najmanj 0,5 g/kg alkohola v krvi, kot je ugotovilo na podlagi mnenja izvedenca, hkrati pa je povsem odveč navedlo stopnjo njegove alkoholiziranosti v času odvzema krvi (to je več kot 5 ur po prometni nezgodi), zaradi tega izrek sodbe ni nerazumljiv.
Odločba, ki po svoji vsebini vsebuje pravila za ravnanje oz. obnašanje nedoločenega števila posameznikov v abstraktno določenih primerih, ni konkretni upravni akt, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da bi tožnica, če ji ne bi bila neutemeljeno odvzeta prostost v času od 9.6.1949 do 31.12 1950, končala študij na fakulteti 2 leti prej kot ga dejansko je, t.j. leta 1955 namesto šele leta 1957. Zato se je tudi 2 leti kasneje zaposlila kot diplomirana inženirka kemije, kot bi se, če njeno šolanje ne bi bilo prekinjeno zaradi neutemeljeno odvzete prostosti leta 1949. Tožnica je bila tedaj za dve leti prikrajšana pri plači diplomiranega inženirja, ne pa pri plači osebe s srednjo izobrazbo, čeprav ob odvzemu prostosti še ni končala fakultete in še niti ni bila zaposlena.
V obravnavani situaciji, ko se odloča o odškodnini za izgubljeni zaslužek po 40 letih, zaradi dveh denominacij domače valute v tem obdobju - razmerje med takratnim din in sedanjim SIT je 1 :
1.000.000,00 - in izredno visoke inflacije pri ugotavljanju višine izgubljenega zaslužka ni moč izhajati iz plač oseb z visoko izobrazbo iz tistega obdobja. Zato ni nepravilno ugotavljanje višine odškodnine po prostem preudarku (223. čl. ZPP).
ZDen člen 25, 25/1, 25/29, 30, 30/2, 44, 72, 85, 93.ZUP člen 232, 232/2.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - poslovni prostori
Vrednost poslovnih prostorov se po podržavljenju ni bistveno povečala (25/I. člen v zvezi z 72/I. členom ZDen), ker je razlika v vrednosti pod 30%. Kolikor zavezanec za izročitev premoženja ne ugovarja v postopku na prvi stopnji pravilnosti cenitve sodne cenilke oz. ne zahteva ponovne ocenitve po drugem sodnem cenilcu ter ne predloži sam drugostopnemu organu tako cenitev, seveda z obrazložitvijo, zakaj je ni predložil že v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 232. člena ZUP), ne more uspeti s pavšalnim pritožbenim oziroma tožbenim ugovorom, da cenitev ni pravilna.
kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja - povzročitev splošne nevarnosti
V izreku sodbe ni naveden bistveni znak kaznivega dejanja po 1. odstavku 240. člena KZ/1977, torej da je obsojenec s svojim načinom smučanja povzročil nevarnost za življenje ljudi.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - napad na uradno osebo
1) Napad pomeni uporabo fizične sile, ki ima lahko zelo različne oblike oz. načine storitve, ki jih zakon ne določa in niti ne more vnaprej določiti. Tudi razbitje stekla zato lahko pomeni napad na uradno osebo.
2) Kaznivo dejanje po čl. 224/I KZ 1977 je dokončano z izvršenim napadom na uradno osebo. Ni potrebno, da bi pri tem nastala kakšna posledica.
Vrhovni državni tožilec pravilno opozarja, da sodišče lahko izda sklep o izvršbi po 21. čl. ZIP le, če upnik predlogu za izvršbo priloži ustrezno verodostojno listino (prim. 1. odst. 36. čl. ZIP). Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi upnik predložil sodišču račun, na katerega se v predlogu za izvršbo sklicuje. Na podlagi takšnega nepopolnega predloga za izvršbo pa sodišče izpodbijanega sklepa o izvršbi ne bi smelo izdati, temveč bi moralo upnika, ker gre za odpravljivo pomanjkljivost, po 109. čl. ZPP pozvati, da v primernem roku sodišču predloži verodostojno listino.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Zagovornik s svojim izvajanjem v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zahteve za varstvo zakonitosti pa po določbi 2. odst. 420. čl. ZKP ni mogoče vložiti iz tega razloga.
Po mnenju vrhovnega sodišča zavrnitev obsojenčevega dokaznega predloga ne pomeni kršitve njegove pravice do obrambe (2. odstavek 364. člena ZKP/1977). Sodišče namreč ni dolžno izvesti (vseh)
predlaganih dokazov, če na podlagi dokazne presoje že izvedenih dokazov oceni, da so razjasnjena vsa vprašanja, ki so pomembna za odločitev o obtožbi in da predlagani dokaz očitno ne bi bil uspešen ter vse to tudi prepričljivo obrazloži.
CZ člen 268. ZOMZO člen 1, 2, 4. Odredba o načinu zaračunavanja zamudnih obresti.
obračun carine - zamudne obresti
Carinski zavezanec je bil dolžan plačati carino in druge uvozne davščine v roku 8 dni po prejemu računa (268. člen CZ). Račun je lahko odstopil uporabniku blaga in je le-ta poravnal denarne obveznosti. Vendar ga to ni odvezalo obveznosti za plačilo zamudnih obresti, ker je uporabnik plačal carino in druge uvozne davščine z zamudo.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - avtomobilist - pešec
Ob tehtanju objektivne odgovornosti avtomobilista za škodo, ki izvira iz uporabe motornega vozila na eni strani, in ravnanja oškodovanca na drugi, pa je tudi po presoji revizijskega sodišča potrebno upoštevati, da nespoštovanje osnovnega pravila za obnašanje pešcev v križišču, v katerem je promet urejen s svetlobnimi znaki, pomeni pravno relevanten prispevek tožeče stranke k njej nastali škodi (3. odst. 177. čl. ZOR). To mora priti do izraza pri porazdelitvi odškodninske odgovornosti med tožečo stranko in zavarovancem tožene stranke, pri čemer revizijsko sodišče, drugače kot sodišči prve in druge stopnje, sklepa, da 70 % soodgovornost tožeče stranke ustreza opisanemu prispevku k njej nastali škodi.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Uveljavljanje, da je sodišče dokaze nepravilno ocenilo, pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, le-tega pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (II.odstavek 420.člena ZKP).
vrnitev preveč plačanih davkov in prispevkov - odločba - oblika in sestavni deli
Nezakonita je odločitev upravnega organa, ker je odločal o materialnopravnem zahtevku stranke, pa v njem ni izdal upravnega akta, zoper katerega bi bila dopustna pritožba.