Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 40, 40/1, 40/1-2.
izvedenina - nagrada za delo izvedenca
Pritrditi je pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je vsem trem članom izvedenskega organa priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne zelo obsežne dokumentacije od 200 do 300 strani, čeprav je vsakemu članu izvedenskega organa priznalo še po 153,00 EUR za študij sodnega in upravnega spisa (od 200 do 500 strani). V izvedenskem mnenju z dne 29. 9. 2021 in dopisu k temu izvedenskemu mnenju z dne 8. 9. 2021 je pojasnjeno, da za zbiranje in študij dodatne dokumentacije (zdravstveni karton) zaprosi pri izbranemu zdravniku le prvo imenovani član komisije. Ker je razvidno, da je zdravstveni karton pridobil prvo imenovani član izvedenskega organa, to je prof. dr. C.C., je potrebno priznati sporno nagrado le v enkratnem znesku in ne vsakemu članu posebej. Preostalima članoma izvedenskega organa pa je bila priznana nagrada za študij sodnega in upravnega spisa v višini 153,00 EUR, kar ustreza postavki za spis v obsegu od 200 do 500 strani.
ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2. SPZ člen 70, 70/2, 72, 72/5. ZNP-1 člen 155.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je tožnik le v zanemarljivem obsegu prispeval k ustvarjanju skupnega premoženja, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo. Zato je odločilo, da je njegov delež na tem premoženju 10 %, delež toženke pa 90 %. Upoštevalo je, da je bil toženkin prispevek veliko večji tako v delu, skrbi za družino, kot v vloženem posebnem premoženju. Toženka se je namreč z domačimi dogovorila, da bo na račun dediščine po očetu prejela parcelo in pomoč pri gradnji hiše. V ta namen je od doma prejela zemljišče, poplačani so bili stroški pridobitve dokumentov, brat je najel kredit za nabavo začetnega materiala, doma so ji pomagali pri sami gradnji, ki se je pretežno izvajala v lastni režiji.
Zaslišanje priče je predlagala tožena stranka, zato je sodišče prve stopnje povračilo stroškov, ki so nastali z zaslišanjem priče, zmotno naložilo v plačilo tožeči stranki.
ZIZ člen 17, 17/1, 21, 44, 44/1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 5, 6, 20, 20/1, 20/2, 21, 21/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - primerna opredelitev obveznosti - določljivost naložene obveznosti - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete vezano. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti. Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi zgoraj opisanega načela formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - nalog dediču - bremena dediča za čas oporočiteljevega življenja - izvedenec grafološke stroke - dokazna ocena izpovedi prič - vsebina listine - protispisnost - prosta presoja dokazov
Zapustnik lahko napravi oporoko tudi tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. ZD predvideva tudi možnost, da oporočitelj v oporoki istočasno naloži kakšno dolžnost tistemu, ki mu zapušča kakšno korist iz zapuščine (prvi odstavek 82. člena) ali pa postavi pogoje (drugi odstavek istega člena). Gre za breme ali pogoj, ki zavezuje dediča k določenem ravnanju.
Nasprotje med vsebino dokaza in razlogi sodbe - protispisnost je lahko le napačen prepis vsebine listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razloge (povzetek listine), pri katerem se sodišče vrednostno še ni opredelilo. Če nasprotje ni nastalo pri prenosu vsebine iz spisa v sodbo, pač pa je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, temveč kvečjemu za zmotno dokazno oceno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051587
URS člen 31. KZ-1 člen 53, 55, 55/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-4, 407, 407/1.
neprava obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni - kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pred napadeno ugotovitvijo izhajalo iz prvega odstavka 55. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), po katerem je izrek enotne kazni po 53. členu KZ-1 možen pred in med prestajanjem kazni zapora, po prestani kazni pa a contrario več ne. To je logično in smiselno, kajti predmet združitve v tako imenovani nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP so lahko le kazni, ki šele morajo biti izvršene/prestane in ne kazni, ki so že bile izvršene. Sicer bi se te kazni skozi enotno kazen ter v nasprotju s prepovedjo iz 31. člena Ustave Republike Slovenije znova izvrševale.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - vrtec - zavestno delovanje
Vendar pritožbeno sodišče ne more slediti takšnim navedbam pritožnika, saj je sodišče prve stopnje v napadeni sodbi okoliščine, ko sta bila vnuka oškodovanke odpeljana iz vrtca in dana v rejniško družino, pravilno ocenilo, ko pri ravnanju obdolženk ni zasledilo takšnih nepravilnosti, ki bi potrjevale njuno zavestno nezakonito ravnanje.
Razlog nepotrebnosti je povsem utemeljen razlog za zavrnitev dokaznega predloga, pri čemer tožnica v pritožbi z ničemer ne pojasni, katera je tista listina, ki je sodišče prve stopnje ni pribavilo, in katero sporno pravno relevantno dejstvo naj bi se s to listino dokazovalo. Skladno z zgoraj izpostavljenimi stališči tožnica v pritožbi tudi ustrezno ne pojasni, katera sporna pravno relevantna dejstva naj bi se ugotovila z zaslišanjem „vseh“ prič, izvedencem finančne stroke in z vpogledom v gradbeno pogodbo. Že v sami osnovi je neutemeljeno zavzemanje tožnice, da bi moralo sodišče prekiniti predmetni postopek do dokončanja postopka v zadevi VII Pg 2537/2015, ker naj bi se tam odločalo o nekakšnem predhodnem vprašanju. Skladno s 13. členom ZPP namreč sodišče ni dolžno prekinjati postopka, četudi bi šlo za predhodno vprašanje, saj ga v vsakem primeru lahko reši samo. Vprašanje neupravičene unovčitve bančnih garancij, na katerem temelji zahtevek za povračilo stroškov, je bilo že pravnomočno rešeno in o njem ni mogoče ponovno presojati. Kako je toženka prejete zneske porabila in ali jih bo morala (delno) vračati, kar je vse nenazadnje sporno in neizkazano, pa samo po sebi ne kaže na neupravičeno unovčitev bančnih garancij. Toženka je ugovor zastaranja konkretizirala in izkazala. Na tožnici je bilo trditveno in dokazno breme o pretrganju zastaranja s pripoznavo dolga. Utemeljena in pravilna so stališča sodišča prve stopnje, da dve izpostavljeni vlogi toženke iz postopka VII Pg 2537/2015, ki se ne vodi glede plačila tu vtoževanih začasnih situacij, ne pomenita pripoznave dolga. Sicer drži pritožbena teza, da bi bilo nalog banki za plačilo zneska morebiti lahko šteti kot pripoznavo dolga, vendar gre upoštevaje omenjene vloge le za opis naloga, ki je bil s strani toženke banki dan nekje v preteklosti. Nobenih navedb ni o tem, kdaj je bil nalog dan, in je edini relevantni datum, ki je pomenil pretrganje zastaranja in na katerega se je glede pretrganja zastaranja mogoče utemeljeno opreti, dan podpisa izpisa odprtih postavk.
posebna revizija - posebni revizor - drugi posebni revizor - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - delniška družba - smiselna uporaba pravil
Posebna revizija je sicer zakonsko urejena le za d.d., vendar je kot ukrep za pregled in nadzor dela poslovodij mogoča tudi pri d.o.o., pri čemer se smiselno uporabljajo pravila delniškega prava. V skladu z drugim odstavkom 510. člena ZGD-1 družbeniki odločajo na skupščini praviloma z večino oddanih glasov. Torej večina postavi poslovodjo po četrti alineji 505. člena ZGD-1 (če nima družba nadzornega sveta po četrtem odstavku 515. člena ZGD-1) in imenuje posebnega revizorja. Če ga imenuje, pa je pri njem podan utemeljen dvom o pristranskosti ali drugi utemeljeni razlogi, kar zatrjuje predlagatelj, potem morajo imeti manjšinski družbeniki pravico sodno uveljaviti pravico po sodnega imenovanja drugega posebnega revizorja po četrtem odstavku 318. člena ZGD-1, sicer je odločanje na skupščini namenjeno samemu sebi. Enako velja za primer, če skupščina zavrne predlog po drugem odstavku 318. člena ZGD-1.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - osebno vročanje - pravilno vročanje
Četrti odstavek 142. člena ZPP določa, da po preteku 15-dnevnega vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. V kolikor pa naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je bila toženka ustrezno opozorjena.
stopnja invalidnosti - končano zdravljenje - ustalitev posledic poškodbe
Ob ugotovitvi, da se posledice poškodbe niti v treh letih po nezgodi niso ustalile, je sodišče prve stopnje na podlagi splošnih pogojev stopnje invalidnosti pravilno ugotovilo glede na stanje po poteku tega roka.
URS člen 23. ZSReg člen 7, 8, 41, 41/3. ZPP člen 105, 108, 180, 273, 337.
odpoklic direktorja družbe - odpoklic člana uprave - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vpis sklepa o razrešitvi direktorja - ničnost sklepa nadzornega sveta - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - predhodno vprašanje - publicitetni učinek izbrisa osebe kot direktorja družbe - tožba na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prekinitev postopka vpisa v sodni register - predhodni preizkus tožbe - odškodninski in reparacijski zahtevek - reintegracijski zahtevek - pravni interes kot procesna predpostavka - dopolnitev tožbe - dopustne pritožbene novote - delovnopravni spor - pravica do sodnega varstva
Registrski postopek ni namenjen temu, da bi tam odpoklicani direktor dosegel reintegracijo na svojo funkcijo. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da sklep o odpoklicu direktorja učinkuje že s sprejemom takšnega sklepa, vpis v sodni register je le deklarativen in namenjen publiciteti. Ker sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja velja, dokler njegova veljavnost ni pravnomočna ugotovljena, se tak sklep vpiše v sodni register ravno z namenom zagotavljanja publicitetnega učinka vpisa. To pomeni, da z ugotovitvijo v obravnavnem postopku tožnik ne more vplivati na vzporedni registrski postopek, v katerem je bil na podlagi sicer še ne pravnomočnega sklepa o izbrisu vpis izbrisa tožnika kot direktorja že izveden.
Razlog za odklanjanje možnosti za reintegracijo direktorja je primarno res v tem, da se novo imenovani direktor lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije vendar to ni edini razlog. Drug razlog je v tem, da se družbi ne vsiljuje direktorja, ki ga nadzorni svet ne želi. S tem se izogiba okoliščini, da bi intervencija sodišča vnašala potencialne nove konflikte v družbo. Glede na omejeno trajanje mandata članov uprave (in v tem primeru tudi direktorja d. o. o.) in izogibanja konfliktom s sodno reintegracijo odpoklicanega direktorja, je zato smiselno, da naj bo v primeru neupravičenega odpoklica tak direktor varovan z odškodninskim zahtevkom.
Pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe ne bo podan, če ima tožnik na voljo dajatvene ali oblikovalne zahtevke, ki mu nudijo popolnejšo pravno varstvo. Tožnik sam navaja, da je že sprožil delovnopravni spor, v katerem je zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo na mesto direktorja, plačilo nadomestila plač in podredni zahtevek na plačilo odškodnine. S tem v bistvu smatra, da so že zapadli drugi zahtevki. Tudi zaradi tega ne more biti podan njegov pravni interes v konkretnem postopku, s katerim zahteva zgolj ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da vprašanje veljavnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu ni bistveno za vprašanje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi direktorja oz. člana uprave, ki ima v pogodbi o zaposlitvi kot odpovedni razlog določen tudi odpoklic. V delovnopravnem sporu bo odločeno tudi o reparacijskem oz. odškodninskem zahtevku tožnika. Vprašanje ničnosti sklepa nadzornega sveta bo tam obravnavano kot predhodno vprašanje dajatvenega zahtevka. Vložitev tožbe v obravnavanem postopku, kjer tožnik zahteva zgolj ugotovitev ničnosti sklepa, pomeni le nepotrebno podvajanje postopkov, kar pa ni namen ugotovitvenih tožb.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00053194
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10, 10/2. URS člen 15, 15/3, 35, 39, 39/1. OZ člen 178, 183. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3.
preklic izjave - denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - kršitev osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - svoboda novinarskega izražanja - svoboda tiska - demokratična družba - pravica do obveščenosti - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavno varovanih pravic - tehtanje pravic v koliziji - javni interes - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - komentar novinarja - presoja žaljivosti - dobra vera - novinarska etika - odziv na predhodno ravnanje - hude obtožbe - preverjanje informacije - utemeljen razlog
Pri tehtanju med pravico do svobode izražanja iz 10. člena EKČP ter pravico do varstva časti in dobrega imena, varovano v okviru 8. člena EKČP, ESČP upošteva naslednja ključna merila: - prispevek k razpravi v splošnem interesu; - kako poznana je oseba, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet te objave; - predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; - metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; - vsebina, oblika in posledice objave ter - teža naloženih sankcij.
Nadaljnje pomembno izhodišče za vrednotenje spornih izjav, ki ga je - kot že nakazano - pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, je razlikovanje med izjavami o dejstvih in vrednostnimi sodbami. Med prve oziroma med neresnične izjave oziroma objave spadajo tako npr. tudi trditve, ki sicer izhajajo iz resničnega dejstva, vendar bodisi to dejstvo predstavijo v drugačni luči - iztrgano iz pomena (konteksta) bodisi na podlagi tega dejstva sklepajo na obstoj drugih dejstev, ki niso v nikakršni logični povezavi s tem dejstvom in so neresnična. Značilnost komentarja pa ima vsako lastno sklepanje novinarja o drugih dejstvih in okoliščinah, ki izhajajo oziroma naj bi (po novinarjevem sklepanju) izhajale iz tistih dejstev, katere resničnost je ugotovil. Značilnosti komentarja imajo tudi vse (negativne) vrednostne sodbe o določenih dejstvih, in sicer ne glede na to, v kakšni obliki je takšna vrednostna sodba podana, torej bodisi v obliki jasno izraženega lastnega stališča novinarja bodisi v obliki retoričnega vprašanja bodisi v drugi obliki, ki pri povprečnem človeku (naslovniku komentarja) daje vtis vrednostne sodbe.
Pri vrednostnih sodbah oziroma mnenjih za sorazmernost posega zadošča izkaz zadostne podlage v dejstvih (sufficient factual basis). Negativna vrednostna sodba je nedopustna le, če nima nikakršne podlage v dejstvih, ki bi jo podpirala, oziroma če gre onkraj predmeta razprave in se sprevrže v osebno sramotenje in ponižanje. Ugotovitev žaljivosti presojanih izjav sama po sebi ne zadošča za oceno o njihovi protipravnosti in nedopustnosti, temveč je treba presoditi, ali je za sporne izjave, ki so prepoznane kot žaljive vrednostne sodbe, obstajala zadostna dejanska podlaga.
Ustavno sodišče je predpostavko preverjanja informacij pri nasprotni stranki izrecno vezalo na konkretni primer, in je torej ni navedlo kot absolutno predpostavko pri vseh primerih pri presojanju standarda „utemeljenih razlogov verjeti v resničnost podatkov“ (niti te predpostavke ne zahteva ESČP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00051984
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 199, 204, 204/1. SZ-1 člen 61.
zamenjava upravnika - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - ugovor zastaranja - zastaranje terjatev iz naslova stroškov upravljanja in obratovanja poslovnega prostora - predhodno vprašanje - sodna poravnava - poslovodstvo brez naročila - nov upravnik - primopredaja poslov - aktivna legitimacija upravnika za plačila dobaviteljem - prepovedana gestija
Zaključek, da je imela tožeča stranka pravico do 9. 12. 2016 opravljati v sporni stavbi naloge upravnika, je sodišče prve stopnje oprlo na predhodno vprašanje, ki je bilo rešeno s sodno poravnavo.
Sodno poravnavo sta sklenila prejšnji in novi upravnik ter nekateri od etažnih lastnikov. Ker je z njo tožeča stranka novemu upravniku s poravnavo priznala pravico do upravljanja sporne stavbe od 1. 9. 2016, in ker tožena stranka ni v tem sporu izpodbijala dejstva, da je tožeča stranka dejansko opravljala upravniške storitve do 9. 12. 2016, pomeni, da jih je do takrat opravila tožeča stranka kot poslovodja brez naročila.
Za upravniška dejanja, ki jih je tožeča stranka izvedla v razmerju do tožene stranke od 9. 12. 2016 dalje, sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 204. člena OZ, po kateri tisti, ki se vtakne v tuj posel kljub prepovedi tistega, čigar posla se je lotil, in je za prepoved vedel ali bi moral vedeti, nima pravic, ki jih ima poslovodja brez naročila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054850
URS člen 33. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 52b, 120, 120/4, 120/7. ZPP člen 105, 105/1, 165, 165/4, 214, 214/1, 286b, 292, 297č, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 354, 354/1, 355, 355/1, 358, 358-5. Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (Kodificirana različica) člen 12. Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 16.
pravica do zasebne lastnine - blagovna znamka - pravice iz znamke - uporaba znamke - razveljavitev blagovne znamke - resna in dejanska uporaba znamke - izbris in razveljavitev znamke - tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - Nicejska klasifikacija - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - načelo lojalne razlage prava EU
Pri presoji resne in dejanske uporabe znamke je potrebno presojati vse pomembne okoliščine uporabe znamke v pravno pomembne obdobju.
Predlagateljičin pravni interes v konkretni zadevi izhaja neposredno že iz samega tožbenega zahtevka, saj je bila na podlagi sklepa Srg 2020/37436 z dne 30. 10. 2020 vpisana v sodni register kot članica organa nadzora, tožeča stranka pa s tožbo zahteva ugotovitev ničnost tega vpisa.
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - plačilo kazni - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Pritožbeno zanikanje storitve navedenega prekrška oz. vožnje motornega vozila v navedenem času in navedenem kraju je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno. To bi namreč storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje v roku in na način, kot je bil poučen v tej odločbi.
ZDR-1 člen 9, 17, 17/4, 32, 32/2, 130, 208, 208/1, 208/3, 209.. Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev člen 1, 1/3, 1/3-b, 2.. OZ člen 189, 352, 352/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 53, 53/3.
denarni zahtevek - napoteni delavec - izplačilo plač - nadurno delo - razveljavitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Za presojo, ali je bil tožnik začasno napoten na delo v tujino ali pa je bil na službeni poti, je v obravnavanem primeru bistveno, da je bilo usposabljanje tožnika njegova edina delovna naloga v tujini na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi in da je predstavljalo opravljanje njegovega rednega dela.
Dejstvo, da je bil tožnik na izobraževanju, v okoliščinah konkretnega primera še ne pomeni, da ni bil začasno napoten na delo v tujino. Izobraževanja oziroma usposabljanja delavca res praviloma ni mogoče šteti za napotitev delavca na delo v tujino, ampak gre praviloma za službeno pot. Vendar pa to ne velja v konkretnem primeru, saj je izobraževanje oziroma usposabljanje tožnika predstavljalo njegovo edino delovno nalogo v tujini v okviru pogodb o zaposlitvi in s tem njegovo redno delo. V tem primeru je zato treba tožnika obravnavati kot napotenega delavca na podlagi 208. člena ZDR-1, in sicer tako glede dela v Avstriji kot tudi glede dela v Švici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00052065
ZIntPK člen 75. ZDIJZ člen 10a, 10a4. OZ člen 131.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - objava podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja - objava podatkov o dohodkih - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - nezakonito razkriti podatki - odškodninska odgovornost države - varstvo osebnih podatkov - premoženjska in nepremoženjska škoda - državni funkcionar - kršitev človekovih pravic - kršitev osebnostnih pravic - podlage odškodninske odgovornosti - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - aplikacija Supervizor - razžalitev
Tudi okoliščina, da so bili objavljeni podatki resnični, sama po sebi ne more pretrgati vzročne zveze. Iz obrazložitve sklepa VSRS je razvidno, da je varstvo osebnih podatkov (tudi resničnih) ustavno varovano in da je vanje dovoljeno posegati (torej, tudi objavljati jih) le, če za to obstoji podlaga v zakonu. Slovenski pravni red je torej dal prednost pravici do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov pred naravnopravno "pravico do resnice".
tedenski počitek - misija - vojska - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
S pritožbo tožena stranka utemeljeno graja oblikovanje dokazne ocene izvedenih dokazov in s tem uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta določa, da o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V dokaznem sklepu sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je prebralo listine od B1 do B46, torej tudi listini pod B23 in B24 - gre za prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave v zadevi IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 21. 10. 2020 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugi zadevi niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporna dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.