ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 111, 111/1, 111/1-8.. ZPP člen 8, 286, 296, 362.
plačilo odškodnine - trpinčenje na delovnem mestu - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Ker tožnica ni dokazala, da je bila pri toženi stranki žrtev trpinčenja na delovnem mestu, za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 ni bilo zakonitega razloga. Sodišče prve stopnje je zato pravilno kot neutemeljene zavrnilo vse denarne zahtevke iz tega naslova in iz naslova odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi trpinčenja na delovnem mestu.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a. ZBPP člen 13.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - lastni dohodek - periodični dohodek - povprečni mesečni dohodek - neperiodični dohodek - regres za letni dopust - premoženjsko stanje
Ker je sodišče na podlagi podatkov FURS ugotovilo, da obdolženec 8 mesecev pred junijem 2021 ni imel dohodkov, bi moralo pri ugotavljanju lastnega dohodka upoštevati 21. člen ZSVarPre, ki v drugem odstavku določa, da se v primeru, če je upravičenec v obdobju iz 20. člena ZSVarPre periodični dohodek šele začel prejemati ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.
ZDR-1 člen 54, 54-8, 56, 118.. ZPP člen 2, 2/1.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 75.
sodna razveza - denarno povračilo - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je s toženo stranko dne 19. 6. 2017 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 1. 7. 2017 do 30. 6. 2019 za delovno mesto vodja prevzemov in za polni delovni čas. Razlog, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, je bila priprava na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje za delo oziroma izobraževanje. Pred tem je tožnica od 2. 1. 2014 do 11. 4. 2017 pri toženi stranki preko študentskega servisa kot študentka opravljala delo, za katerega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ga je opravljala v organiziranem delovnem procesu tožene stranke, na popolnoma enak način in v enakem obsegu, kot ga opravljajo drugi zaposleni, ki so v delovnem razmerju. Opravljala je delo, ki je bilo po vsebini enako delu vodje prevzemov, kar izhaja tudi iz e-korespondence, ki jo je tožnica vložila v spis. Na podlagi tega je pravilno zaključilo, da je imela tožnica za opravljanje tega dela več kot dve leti delovnih izkušenj. Nadalje je ugotovilo tudi, da tožnice v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas v delo ni nihče uvajal in pravilno zaključilo, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 19. 6. 2017 sklenjena v nasprotju z določbo 8. alineje 54. člena ZDR-1 za določen čas, zaradi tega je bila skladno z določbo 56. člena ZDR-1 sklenjena za nedoločen čas. Tožnici tako delovno razmerje pri toženi stranki ni moglo prenehati zaradi poteka časa, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ji je delovno razmerje trajalo do dneva sodne razveze 31. 1. 2021.
izločitev nedovoljenih dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - sprememba zakona - rok za začetek kazenskega pregona
Na podlagi navedenega gre torej pritrditi pritožnici, da je sodišče pritožbeno izpodbijani sklep izdalo na podlagi v času odločanja neveljavnih določil četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena, ki so bila s citirano ustavno odločbo spoznana za neskladna z Ustavo. Sodišče je o izločitvi dokazov s predmetnim pritožbeno izpodbijanim sklepom odločilo šele 2. 8. 2021, torej več kot dve leti po začetku uporabe novele ZKP-N, s katero so bile določbe citiranih zakonskih določil bistveno spremenjene.
ZJRM-1 člen 22, 22/1. ZP-1 člen 42, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4.
zahteva za sodno varstvo - javni red in mir - zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje - neupoštevanje odredbe policista - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti
Ker za obravnavani prekršek velja splošni dvoletni relativni zastaralni rok, od storitve prekrška pa je tekom pritožbenega postopka potekla že 4 leta, je pregon v obravnavani zadevi absolutno zastaran in je bilo potrebno izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeniti glede razloga za ustavitev postopka o prekršku tako, da se postopek o prekršku ustavi zoper storilko iz razloga po 4. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.
ZPP člen 6, 6/1, 7, 212. ZIZ člen 272, 272/2, 272-2, 272/2-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - glasovalne pravice družbenikov - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe - test reverzibilnosti - pogoj reverzibilnosti - trditveno breme
Poleg ene od alternativno določenih predpostavk drugega odstavka 272. člena ZIZ mora biti izpolnjena tudi predpostavka reverzibilnosti kot samostojna predpostavka.
Tožnica bi morala torej najprej sploh izkazovati, da je kasneje, kljub izvršitvi začasne odredbe, za tožence, če predlogu o glavni stvari ne bi bilo ugodeno, mogoče vzpostaviti prejšnje stanje, da bi potem sodišče prve stopnje lahko preverilo, ali instrumentarij korporacijskega prava, na katerega se pritožnica sklicuje, to omogoča.
Natančno branje izpodbijane sodbe pa pokaže, da je v izreku izpodbijane sodbe povsem izostala sankcija, ki se storilcu izreka, čeprav iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 11.) izhaja pravilna obrazložitev uporabe milejšega predpisa in odločitev o izreku milejše sankcije (globe v višini 500,00 EUR in 7 KT). Ker pa iz sodbenega izreka ne izhaja, je zato takšen izrek nerazumljiv in v nasprotju z razlogi v izpodbijani sodbi v tem delu, posledično pa tudi neizvršljiv.
ZPP člen 116, 116/1, 205, 205/1-4, 207, 207/2, 359.
napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje sodnih pisanj - napake pri vročanju - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zavrnitev - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - prepoved spremembe na slabše - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi - izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Trditve o napakah pri vročitvah niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je tožeča stranka svoj predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljila izključno na podlagi trditev o napakah pri vročanju, s temi navedbami ne more uspeti.
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - plačilo kazni - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Pritožbeno zanikanje storitve navedenega prekrška oz. vožnje motornega vozila v navedenem času in navedenem kraju je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno. To bi namreč storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje v roku in na način, kot je bil poučen v tej odločbi.
Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je hujša kršitev pravni standard in da merila za dopolnitev vsebine pravnega standarda določa sodna praksa. Skladno s temi merili sodišče v vsakem posameznem primeru ugotavlja, ali določena ravnanja, ki se očitajo delavcu v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ustrezajo pravnemu standardu hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, takšna kršitev pa je podana tudi v obravnavanem primeru, saj predstavlja vestno zaračunavanje izdelkov kupcem, temeljno obveznost vsakega blagajnika, tožnica pa ob opravljanju dela blagajnika nakupovalki ni zaračunala kar več kot 70 artiklov, četudi jih je videla oziroma bi jih ob ustrezni skrbnosti morala in mogla videti. S takšno opustitvijo je toženi stranki povzročila premoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožnici utemeljeno očitati najmanj hudo malomarnost (kar pa ne pomeni, da ni podan naklep), vendar ker zadošča za izrek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že huda malomarnost, ki jo je sodišče prve stopnje tudi obrazložilo, je imela tožena stranka pravno podlago za izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je med strankama postopka obstajal ustni dogovor o višini plače, in sicer v višini 4,00 EUR neto za uro dela. Res je, kar navaja toženka, da sta se stranki tudi v pisni pogodbi o zaposlitvi dogovorili o višini plače in da je toženka tožnici plačo izplačevala v višini, kot je bila dogovorjena v pisni pogodbi o zaposlitvi. Vendar pa, kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, če pride med delavcem in delodajalcem poleg sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi tudi do ustnega dogovora glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi (ki so za delavca ugodnejše), velja tak ustni dogovor oziroma ustna pogodba.
odklonitev strokovnega pregleda - pravni pouk o pravicah osumljenca - postopek o prekršku - odreditev strokovnega pregleda - zakonitost odredbe
Zmotno je tudi prepričanje, da bi moral obdolženec pred podpisom zapisnika s strani poslujočega policista prejeti pravni pouk o pravici do molka, kajti postopek glede preverjanja obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti, potrebnih za varno vožnjo v cestnem prometu, kot je bilo že predhodno pojasnjeno, še ni bil postopek o prekršku, kot to zmotno razloguje pritožnik, temveč je bil z njim voden postopek, ki je predpisan v določbah ZPrCP, konkretno v določbi člena 107 ZPrCP in le v primeru, če se ugotovi, da voznik v cestnem prometu ravna v nasprotju s posameznimi določbami tega člena, med drugim, da odkloni odrejen strokovni pregled s strani poslujočega policista, obstaja sum storitve prekrška in v takem primeru prekrškovni organ vloži obdolžilni predlog, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru.
ZGD-1 člen 481, 481/5. ZFPPIPP člen 234, 234/3, 234/4. ZSReg člen 41. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 42, 42/1, 43, 43/1.
odsvojitev poslovnega deleža - pravice družbenikov - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - kršitev zakonite predkupne pravice - začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - oblikovalni tožbeni zahtevek - sprememba družbene pogodbe
Ni pravilno stališče, da pri spremembi družbenikov (na podlagi uspešno uveljavljenega podrednega zahtevka) ne bi šlo za spremembo družbene pogodbe ter da za vpis spremembe družbenika ni treba priložiti čistopisa družbene pogodbe, kot je zapisalo sodišče prve stopnje. Tožnik se je skliceval na (prvi odstavek) 43. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register – Uredba, vendar pa ni upošteval prvega odstavka 42. člena Uredbe. Ta določa: predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža je treba priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo (pri odsvojitvi poslovnega deleža) z odpravkom notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Tako se pritožbena navedba, da ne bi bilo treba priložiti spremenjene družbene pogodbe, temveč "zgolj" odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, izkaže za napačno.
zavarovalnica kot pravdna stranka - povrnitev škode - odgovornost organizatorja športne prireditve - odgovornost organizatorja tekme - zavrnitev tožbenega zahtevka
Tožnik kot oškodovanec s tožbo uveljavlja neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega je po njegovih trditvah odgovorna zavarovanka. Odgovornost zavarovanke, K.Z.S. - organizatorja kolesarske dirke - pa ostaja pritožbeno sporna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00052972
DZ člen 243, 269, 272, 272/3. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7. ZPP člen 236. ZPacP člen 1.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - litispendenca - začasni skrbnik - osebnostna primernost - kolizija interesov - kolizijski skrbnik - postopek za varstvo pravic - Varuh človekovih pravic - nepravdni postopek - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov - ravnanje nasprotnih udeležencev - nesubstanciran dokazni predlog
V postopku odločanja o postavitvi pod skrbništvo obstaja kolizija interesov, zato bi moral nasprotno udeleženko zastopati kolizijski skrbnik.
Biti skrbnik ni pravica, temveč dolžnost, zato nihče ne more zahtevati, da se ga imenuje za skrbnika. Skrbništvo je pravica le z vidika varovanca, pravica opravilno nesposobne osebe, da ji sodišče ali CSD postavi skrbnika, ki bo varoval njene interese.
Ni razloga, da sodišče ne bi smelo še pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je ugotovilo, da ni razlogov za razrešitev začasnega skrbnika, znova, dodatno in potrebam prilagojeno preoblikovati skrbnikove naloge.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se kar najbolje zavarujejo koristi nemočne osebe.
Oba opisa sicer izhajata iz istega historičnega dogodka ter iz istih dokazov, vendar pa so dejstva, ki jih ugotavljata oba organa, bistveno različna, zato obravnavano dejanje prekrška prestavlja le del dejanskega stanja, ki ga zajema tudi očitano kaznivo dejanje, ne glede na to, kako ga je upravičeni tožilec pravno opredelil, saj opis kaznivega dejanja vsebuje znake prekrška, poleg tega pa zajema še očitek o storitvi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, kar je ključen zakonski znak za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ki pa ga opis prekrška ne vsebuje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
Tožnica je bila zaposlena pri toženki na delovnem mestu proizvodni delavec za enostavna dela po pogodbi o zaposlitvi s 26. 9. 2011, pred tem pa pri pravnih prednikih v skupnem trajanju 26 let. Toženka ni uspela dokazati, da je imela tožnica manj delovne dobe kot delavci, ki so ohranili zaposlitev. Na ta kriterij dopolnjene delovne dobe za določitev presežnega delavca se je namreč sklicevala toženka v odpovedi, njegove pravilne uporabe pa ni dokazala. Kar trinajst delavcev je namreč imelo bistveno krajšo delovno dobo kot tožnica, vsi manj kot šest let, večina pa zgolj dve ali tri leta.
Toženka se je v odpovedi sklicevala le na navedeni kriterij, ne tudi na kriterij usposobljenosti delavcev za različna dela, kot napačno trdi toženka in neutemeljeno uveljavljanja protispisnost (kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) glede vsebine odpovedi. To je sodišče prve stopnje pravilno povzelo - da gre za objektivni kriterij delovne dobe pri delodajalcu, ter da ima tožnica manj delovne dobe od preostalih zaposlenih na delovnem mestu proizvodni delavec za enostavna dela.
Četudi toženka kriterija usposobljenosti v odpovedi ni navedla, ji je sodišče prve stopnje omogočilo dokazovanje tudi v tej smeri, a je po izvedenem dokaznem postopku vseeno zaključilo, da toženka tudi pri dokazovanju tega kriterija ni bila uspešna.
Res je, da pred podpisom zapisnika s tako vsebino obdolženec ni bil poučen o pravici do molka oz. privilegiju zoper samoobtožbo, vendar kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, policisti pred podpisom zapisnika niso dolžni poučevati o tem, da ni dolžan ničesar priznati, izpovedati zoper sebe in priznati krivde, saj postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom ni postopek o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče ni dolžno ugoditi dokaznemu predlogu obrambe, če gre za dokaz, s katerim želi obramba dokazovati dejstva, ki za odločitev o zadevi niso relevantna, če je predlagan dokaz neprimeren ali nedosegljiv oziroma če je dejstvo, ki ga želi obramba dokazovati, že dokazano z drugimi dokazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00052065
ZIntPK člen 75. ZDIJZ člen 10a, 10a4. OZ člen 131.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - objava podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja - objava podatkov o dohodkih - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - nezakonito razkriti podatki - odškodninska odgovornost države - varstvo osebnih podatkov - premoženjska in nepremoženjska škoda - državni funkcionar - kršitev človekovih pravic - kršitev osebnostnih pravic - podlage odškodninske odgovornosti - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - aplikacija Supervizor - razžalitev
Tudi okoliščina, da so bili objavljeni podatki resnični, sama po sebi ne more pretrgati vzročne zveze. Iz obrazložitve sklepa VSRS je razvidno, da je varstvo osebnih podatkov (tudi resničnih) ustavno varovano in da je vanje dovoljeno posegati (torej, tudi objavljati jih) le, če za to obstoji podlaga v zakonu. Slovenski pravni red je torej dal prednost pravici do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov pred naravnopravno "pravico do resnice".