Kljub dejstvu, da obdolženec v času zasega elektronskih podatkov ni bil več uporabnik elektronske naprave, na kateri so ti nastali, je ključno, da je bil njen dejanski uporabnik v času nastanka elektronskih podatkov, ki so tudi predmet zasega in preiskave. Brez dvoma ga je zato treba šteti za dejanskega uporabnika elektronskih naprav.
Drugi odstavek 219.a člena ZKP. Namen citirane določbe je po presoji višjega sodišča v tem, da se ravno dejanskega uporabnika elektronske naprave - in ne (zgolj) njenega lastnika - seznani z odredbo in s tem tudi omogoči (aktivno) udeležbo pri samem zasegu oziroma zavarovanju elektronskih podatkov.
Zagovornika imata torej prav, da je bila zaradi nevročitve odredbe obema obdolžencema storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 219.a člena ZKP, ni pa jima mogoče pritrditi, da ima ta kršitev za posledico izločitev dokazov.
Zasega elektronskih podatkov ni mogoče enačiti z zasegom predmetov pri hišni preiskavi. ZKP med določbami o preiskavi elektronskih naprav (ki so v razmerju do hišne preiskave specialne določbe) v ničemer ne predvideva, da bi se imetnika oziroma uporabnika elektronske naprave predhodno kakorkoli pozivalo, naj izroči iskane elektronske podatke.
Sam zaseg za obrambo spornih DVD-jev in na njiju zapisanih elektronskih podatkov, je torej imel zakonito podlago v izdani odredbi in je bil tudi skladen z njo, zato zgolj način zasega brez ustreznega strokovnega vodstva za izvedbo računalniško forenzičnih postopkov in neustrezna dokumentiranost postopka, ne pomenita nezakonitosti tako pridobljenih dokazov in posledično tudi ni podlage za njihovo izločitev iz spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051527
ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - izostanek z naroka za preklic pogojne obsodbe - obsojenčeva pripravljenost izpolniti posebni pogoj
Razpis naroka v preklicnem postopku niti ni obligatoren. V kolikor pa se vendarle izvede in stranke in oškodovanec, ki so bili v redu obveščeni, ne pridejo, ali če se obsojenec očitno izmika ali ne želi priti na narok, to ni ovira za sprejem odločitve.
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZDavP-2 člen 321, 321/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515. ZKP člen 272, 272-3, 277, 277/1, 277/1-3.
objektivna identiteta - prekršek in kaznivo dejanje - ne bis in idem - kršitev kazenskega zakona - ugovor zoper obtožbo
Po primerjavi prekrškov, kot so opisani v pravnomočni odločbi oziroma sodbi o prekršku, in kaznivim dejanjem, opisanim v obtožbi, tako tudi pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da pri ravnanju, ki je predmet obravnave, ne gre za identična ali v bistvenem enaka dejstva in okoliščine tistim dejstvom in okoliščinam, ki so bila podlaga za odločitev v že razsojeni stvari o prekršku. Zato objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem ni podana. Pravilno je namreč naziranje pritožbe, da gre pri očitanem kaznivem dejanju za poseg v pravno dobrino, ki se navzven izkazuje z ravnanjem obdolženca v nasprotju z interesi gospodarske družbe ter pridobitvijo protipravne premoženjske koristi zase in povzročitvijo velike premoženjske škode družbi, kakor tudi v njegovem takšnem izrecnem namenu. Nič od navedenega se obdolžencu pri prekršku ni očitalo, temveč se mu je očitala storitev prekrškov na škodo državnega proračuna, ko ob dvigih in izplačilih ni bil izračunan in odtegnjen davčni odtegljaj akontacija dohodnine. Nenazadnje pa se razlikuje tudi zatrjevana kršitev blanketnih norm, saj se obtožba sklicuje na kršitev določbe prvega odstavka 263. člena v zvezi s 515. členom ZGD-1, in ne na določbo prvega odstavka 321. člena ZDavP-2.
uveljavljanje nujnega deleža - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - nepravilna napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vštevanje daril v zapuščino - darilna pogodba - nesporna dejstva - odpoved dediščini - sporna dejstva
V primeru, da se dedič dediščini odpove, prekinitev zapuščinskega postopka zaradi spornih dejstev (od katerih je odvisna kakšna pravica strank) med tistim, ki se je dediščini odpovedal, in ostalimi dediči ni le nesmotrna, ampak praviloma za prekinitev postopka in napotitev na pravdni postopek v ZD tudi ni podlage.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZPSto-2 člen 3, 3/2, 3/2-3.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravočasnost odgovora na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - iztek roka na dela prost dan - prvi naslednji delavnik - priporočena poštna pošiljka - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Storitev priporočene poštne pošiljke se izvaja kot univerzalna poštna storitev (3. točka drugega odstavka 3. člena ZPSto-2), ki jo kot pooblaščeni izvajalec izvaja Pošta Slovenije, skupaj s pogodbenimi partnerji, med katerimi je tudi družba Petrol s svojimi kontaktnimi točkami. Zanjo veljajo torej enaka pravila v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem navadnih in priporočenih pošiljk kot za pošto.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zagovor obdolženca - ocena obdolženčevega zagovora - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - razveljavitev sodbe
Posameznikovo siceršnje razpolaganje s telefonskim aparatom, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, še ne izključuje njegove priložnostne izposoje pri drugemu posamezniku.
Izvedenec je sicer res s stopnjo verjetnosti zaključil, da je vse sporne podpise na najemni pogodbi in obeh njenih prilogah ter podpise, ki jih je v postopku izdelave izvedenskega mnenja predložila tožeča stranka, podpisala ista oseba, ni pa mogel z gotovostjo trditi, da je to podpis zakonitega zastopnika tožene stranke. Pomenljivo pa je mnenje izvedenca, da je pri spornem dokumentu potrebno upoštevati možnost, da gre za podpis, ki ga je mogoče uvrstiti v standard t. i. vplivnega rokopisa, t. j., da je toženec podpis na primerjalnem gradivu namerno preoblikoval zaradi oviranja ugotavljanja istovetnosti. Poleg tega sodišče prve stopnje svoje sodbe ni utemeljilo zgolj na mnenju izvedenca, pač pa tudi na vrsti indicev, kar je izčrpno obrazložilo.
stroški postopka zavarovanja - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sodna taksa
Četudi se je vpis v zemljiško knjigo opravil po uradni dolžnosti, so upniku v zvezi s tem vpisom nastali stroški. Vpis hipoteke se je namreč opravil kot posledica ugoditve predlogu za zavarovanje upnikove denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini in zaznambo izvršljivosti terjatve, torej v korist upnika, sodno takso pa v tem primeru določa tar. št. 91012 v zvezi z opombo a) ZST-1.
prodajna pogodba - škoda zaradi zaupanja - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - substanciranje dokaznega predloga - nedopustnost informativnega dokaza - razmejitev med prodajno in podjemno pogodbo - skrite stvarne napake - enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka - opredelitev do odločilnih dejstev - prekluzivni rok za grajanje napak
Ker so imele plastenke napako, je tožeča stranka uveljavljala plačilo odškodnine zaradi škode za plačilo plastenk, reklamacij kupcev, predelave polnilnice in skladiščenja (škoda zaradi zaupanja). Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake.
Roki za uveljavljanje skritih napak in pravne posledice prepoznega uveljavljanja pravic pri podjemni (633., 634. in 635. člen OZ) in prodajni pogodbi (462. člen in 480. člen OZ) niso različne in tako sama opredelitev do narave pravnega posla niti ni bistvena za odločitev sodišča, saj je tožnica sama v tožbi navedla, da je za skrito napako zvedela novembra 2017 oz. 14. 12. 2017, 18. 1. 2018 je o njej obvestila toženo stranko, tožbo pa je vložila 25. 2. 2019, kar je več kot eno leto po tem, ko je sporočila napako in je torej prepozno (635. in 480. člen OZ). Tako ni bistven očitek pritožnika glede drugega odstavka 634. člena OZ, da se po dveh letih od prevzema opravljenega posla naročnik ne more več sklicevati na (skrite) napake, saj bi bilo treba v tem primeru, če bi bila sklenjena podjemna pogodba, uporabiti 635. člen OZ, ker je pritožnik toženo stranko obvestil o napaki pri plastenkah.
izvedensko mnenje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - relativna bistvena kršitev določb postopka - tekoče stopnice - nastanek škode
Izvedenec ni podal mnenja o mehanizmu nastanka poškodbe z medicinskega vidika, pač pa je, upoštevaje izpovedbe tožnice in prič, ugotovil, kar pritožbeno ni sporno, da je tožnica stopila prva na tekoče stopnice, naslednja je bila njena mati in za njo je stopila tožničina stara mati - priča A. A., in glede na te izpovedbe ter oceno, da ne more priti do takšne spolzkosti površine stopnic, da bi posledično uporabnik padel pri pravilni uporabi stopnic, ocenil, da se je tožnica poškodovala pred vrhom tekočih stopnic ter da je poškodbo povzročil spotik in ne zdrs. Sodišče prve stopnje upravičeno glede mesta padca ni sledilo tožnici in njeni materi, pač pa izvedencu in ob pravilni dokazni oceni tožnice in prič pravilno ocenilo, da do nastanka poškodbe tožnice ni moglo priti na začetku stopnic - spodaj, in sicer tako zaradi fizikalnih lastnosti (časovne in krajevne razdalje) kot tudi zaradi same narave utrpelih poškodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051774
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 21. OZ člen 179. ZPP člen 8, 362. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 1.
prestajanje zaporne kazni - odškodninska odgovornost države - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravična denarna odškodnina - izvrševanje kazni zapora - bivalne razmere v priporu - odvisnost od drog - nepravilno zdravljenje - prepoved nehumanega ravnanja - površina objekta - vadba in rekreacija - dokazni predlog - metodološki napotek - izvedenec psihiatrične stroke - nedopustna pritožbena novota
Tožniku zatrjevana škoda zaradi neustreznih in nehumanih razmer v obeh zavodih (Celje in Dob) ni nastala, saj je bila kvadratura, ki jo je imel na razpolago, ustrezna. Omogočeno mu je bilo gibanje in rekreacija, opravljal je delo, higienske razmere so bile ustrezne. Do zatrjevanih psihičnih težav zaradi neustreznih razmer zato ni prišlo, prav tako je imel dostop do zdravstvene oskrbe.
Skladno z opisanimi bivanjskimi razmerami toženki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja ter posledično tudi ni moč vzpostaviti vzročne zveze z zatrjevano nematerialno škodo v obliki psihičnih težav in duševnih bolečin. Iz tožnikove zdravstvene kartoteke izhaja, da je imel težave z nespečnostjo zaradi samega obstoja kazenskega postopka, saj se ni počutil krivega ter se ni mogel sprijazniti z odvzemom prostosti zaradi preprodaje mamil.
izvršba na nepremičnino - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - zavržena pritožba
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, ni dovoljena.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - najemna pogodba
Izvršilni postopek je namenjen le realizaciji upnikove terjatve, zato je primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu, ki ne pušča nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne terja dodatnega vsebinskega odločanja, odločilnega pomena. Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Po oceni višjega sodišča je upnik glede plačila najemnine zadostil trditvenemu bremenu, ki se od njega v tej fazi postopka zahteva, saj je opredelitev dolžnikove obveznosti oziroma upnikove terjatve dovolj določna, da je mogoča njena realizacija v izvršilnem postopku. Predmetni notarski zapis tako predstavlja ustrezno podlago za izterjavo neplačane najemnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00072263
ZPP člen 12, 285. OZ člen 963, 963/1, 1019, 1019/3.
materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava nevešči stranki - subrogacija - poroštvo - solidarno poroštvo
V 12. členu ZPP uzakonjeno načelo pomoči prava nevešči stranki ter v 285. členu ZPP uzakonjeno načelo materialnega procesnega vodstva pa ne pomenita, da se mora sodišče postavljati v vlogo strankinega pooblaščenca ter ji svetovati, na kakšen način naj dopolnjuje svoje trditve in kakšne konkretne dokaze naj predlaga, da bi v postopku lažje uspela. V skladu z 12. členom sodišče laično stranko opozori na njene procesne pravice, ki jih morda iz nevednosti ne bi uporabila; materialno procesno vodstvo pa je med drugim namenjeno preprečevanju sodbe presenečenja, torej da bi sodišče odločilo po za stranke povsem nepričakovani pravni podlagi in bi bila za odločitev o sporu potrebna tudi druga dejstva in dokazi. V širšem smislu je materialno procesno vodstvo potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali če poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih; ni pa namenjeno šolskemu poučevanju strank. Prvenstveno je trditveno in dokazno breme na strankah, sodišče pa naj vzpostavi le morebitno nezakrivljeno porušeno ravnotežje med strankama, sicer pa ohranja svojo nevtralno vlogo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v tem konkretnem primeru ni obstajala potreba po izvedbi materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj sta toženca popolno navedla vsa odločilna dejstva in zanje tudi predlagala ustrezne dokaze.
Posledica zavrnitve dokaznega predloga, t.j. njegova neizvedba, pa povsem jasno izhaja že iz same besedne zveze, ki ne potrebuje nobene posebne pravne razlage, zato niti v okviru določila o materialnem procesnem vodstvu niti v okviru določila pomoči laični stranki ni obstajala dolžnost sodišča prve stopnje, da toženca še posebej pouči o posledici zavrnitve njunega dokaznega predloga. Čeprav grajanje procesne kršitve, ki jo v določenih okoliščinah lahko predstavlja tudi zavrnitev dokaznega predloga3, sodi med procesne pravice stranke, pa se je sodna praksa že izrekla, da bi sodišče z opozarjanem strank, da morajo procesne kršitve v skladu z 286.b členom ZPP grajati pravočasno, prekoračilo dopustno mejo dolžnosti poučevanja in bi s tem prišlo do ustvarjanja neravnotežja med strankami v pravdnem postopku tudi v primeru, da gre za laično stranko, ki v pravdnem postopku nastopa sama brez kvalificiranega pooblaščenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051590
KZ-1 člen 91, 91/2, 91/3. ZKP člen 357, 357-4. ZS člen 83, 83/3, 83/4, 83a. ZZUSUDJZ člen 2, 3, 3/1, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020) člen 1.
kaznivo dejanje umora - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - epidemija - COVID-19 - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - materialni zastaralni rok - materialni in procesni rok - zavrnilna sodba v kazenskem postopku
Rok dveh let, v katerem mora biti (pravnomočno) končan postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe, lahko postane relativiziran zaradi okoliščin, predvidenih v določbi tretjega odstavka 91. člena KZ-1, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. V konkretnem primeru razlogov za to, da zastaranje ne bi teklo, ni najti na strani obtoženca v smislu njegove nedosegljivosti za državne organe. So pa to okoliščine, nastale v zvezi z razglašeno epidemijo nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije in v zvezi s tem izdani predpisi, ki so vplivali na tek oziroma zadržanje materialnega – zastaralnega roka v obravnavani zadevi.
Predsednik Vrhovnega sodišča je z odredbo dne 13. 3. 2020 odločil, da vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naloge in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS; skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZS je določil, da razen v nujnih zadevah, procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja; če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Navedena odredba pomeni, da so zaradi razglašene epidemije v nenujnih zadevah prenehali teči procesni roki, in sicer 16. 3. 2020. Ta odredba tako ni predstavljala podlage za (napačen) zaključek prvostopenjskega sodišča, da je že od veljavnosti te odredbe dalje bil zadržan tek materialnega zastaralnega roka, saj roka za zastaranje kazenskega pregona ni moč šteti za procesni rok določen za uveljavljanje pravic strank v sodnem postopku, zato tudi začasne procesne ovire za pregon niso privedle do pretrganja (materialnega) zastaralnega roka za kazenski pregon.
Pravna podlaga za zadržanje zastaranja kazenskega pregona v obravnavanem primeru je bila podana z uveljavitvijo in trajanjem veljavnosti določbe drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne (kar obravnavana zadeva glede na določbo tretjega odstavka 83. člena ZS ni bila) in kar je dejansko podlaga za zadržanje zastaranja materialnih rokov.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 56/1, 58, 58/3, 61, 61/3. ZPP člen 214, 362, 362/1.
ugovor po izteku roka - opozicijski razlogi - neprerekana dejstva - napotki pritožbenega sodišča
V ugovoru po izteku roka je dolžnik pri podajanju ugovornih razlogov glede na ustaljeno sodno prakso omejen, saj lahko uveljavlja samo prave opozicijske ugovorne razloge iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je ugovorne razloge, ki dolžnikovo obveznost „le“ ukinjajo, ne pa tudi razlogov, ki obveznost negirajo.
Dolžnik prereka temelj terjatve in s tem negira obstoj obveznosti, ki je bila s sklepom o izvršbi že pravnomočno ugotovljena po temelju in višini in dolžniku naložena v plačilo, tako negiranje pa v okviru ugovora po izteku roka ni več dopustno.
Neutemeljene so pritožbene zahteve, da bi moralo sodišče ugovoru po izteku roka ugoditi že zato, ker upnik v odgovoru ni obrazloženo nasprotoval dolžnikovim navedbam, da pravna podlaga za izstavitev razdelilnikov ne obstoji. Posledica neprerekanja uveljavljanih dejstev namreč ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se dolžnikove navedbe v ugovoru štejejo za resnične, tudi v takem primeru pa mora sodišče presoditi, ali tako priznana dejstva utemeljujejo zahtevano pravno posledico.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje z zavrženjem ugovora po izteku roka ni sledilo napotkom višjega sodišča, da mora o ugovoru odločiti vsebinsko, torej da mora presoditi njegovo (ne)utemeljenost. Višje sodišče je namreč zadevo vrnilo sodišču v nov postopek odločanja o ugovoru po izteku roka, ob tem pa iz napotkov sodišču prve stopnje izhaja, da mora o ugovoru po roku vsebinsko odločiti le, če je tak ugovor pravočasen, popoln in dovoljen.
pobotna izjava - ničnost izjave - primeri, ko je pobot izključen - namen določbe - dispozitivna določba - nedovoljene pritožbene novote
Prepoved pobotanja po 316. členu OZ ni absolutna, temveč se stranki lahko dogovorita drugače. Nobene pravne ovire za pobot terjatve ni, če pobotno izjavo izjavi sam upnik takšne terjatve.
Ker je namen prepovedi pobotanja zaščita interesa upnika, da prejme izpolnitev, kot se ta glasi, je takšno pravilo že po naravi stvari smiselno zgolj v primerih, ko gre za individualno določene stvari, ki po naravi niso primerne za pobotanje. To pa ne velja v primeru, ko je predmet hrambe denar kot generična stvar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00052435
OZ člen 147, 147/1, 147/3.
prometna nesreča - odgovornost delodajalca za delavca - regresni zahtevek zavarovalnice - regresni zahtevek delodajalca proti delavcu - pavšalen ugovor - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - pavšalne pritožbene navedbe - splošni pogoji zavarovanja avtomobilskega kaska - izguba zavarovalnih pravic - trditveno breme stranke - odločitev o pravdnih stroških - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Določba tretjega odstavka 147. člena OZ določa pogoje, pod katerimi lahko v notranjem razmerju med nosilcem podjema in delavcem, nosilec podjema zahteva povrnitev plačanega zneska od delavca. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da uporaba določbe tretjega odstavka 147. člena OZ ne pride v poštev, saj zajema drugačno situacijo od konkretne. V tem sporu ne gre za regresni zahtevek delavčevega delodajalca zoper delavca, temveč uveljavlja tretji regresni zahtevek zoper delodajalca iz naslova odgovornosti za drugega. Za subjekt odškodninskega razmerja zato v tem razmerju velja delodajalec.
Trditveno breme v zvezi z zatrjevano izgubo zavarovančevih pravic je bilo na toženi stranki. Zgolj s sklicevanjem na določbo Splošnih pogojev, brez navedbe konkretnih dejstev, tožena stranka svojega dvoma ne more uspešno utemeljiti.
Cenitev, v zvezi s katero so bili cenilcu odmerjeni stroški in je upnik le te priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, je izvršilno dejanje v postopku oprave nepremičninske izvršbe, ki teče vsled temu, ker dolžnik upniku v tem postopku izterjevane terjatve ob zapadlosti ni plačal.