odmera pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - sodna taksa za predlog za izvršbo - domneva umika predloga za izvršbo - neplačilo sodne takse
Utemeljeno je bil tožniku priznan strošek za takso, ki jo je moral plačati za vložen predlog za izvršbo. V kolikor tožnik takse ne bi plačal, bi sodišče postopek zaradi domneve umika ustavilo. Tudi če bi tožnik postopek začel s tožbo (in ne s predlogom za izvršbo), bi bil strošek za takso enak (plačana taksa je bila všteta v takso, ki bi jo sicer moral tožnik plačati za tožbo).
ZGD-1 člen 305, 358, 358-5, 384, 388, 388/2, 395,395/1, 395/2, 395/3, 614.. ZPP-UPB3 člen 7, 212.. HGB člen 323.
pravica delničarja do informiranosti - kršitev razpravnega načela - izključitev manjšinskih delničarjev - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - bančna garancija - plačilo odpravnine
Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem, da mora biti manjšinskim delničarjem tudi na skupščini, ki odloča o prenosu delnic na glavnega delničarja, zagotovljena pravica do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, vendar ima manjšinski delničar v primeru kršitve te pravice namesto izpodbojne tožbe v zakonu zagotovljena druga, predvsem pa učinkovitejša pravna sredstva. Ker se manjšinski delničarji na koncu ne morejo upirati izključitvi, ostane njihova edina pravica pridobitev primerne odpravnine. Zagotovitev te pravice pa jim je omogočena v nepravdnem postopku po drugem odstavku 388. člena ZGD-1. V tem postopku sodišče lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli in izvede dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (torej tudi pridobi informacije, ki jih tožnici doslej nista uspeli pridobiti), pri čemer lahko sodišče pridobi tudi mnenje poravnalnega odbora, ki ima prav tako pravico zahtevati pojasnila od vseh udeleženih družb. Če se izkaže, da je primerna odpravnina višja od ponujene, mora glavni delničar plačati razliko, skupaj z obrestmi, od dneva vpisa sklepa o prenosu delnic v sodni register dalje, prav tako mora glavni delničar plačati tudi stroške postopka. Ob tako zagotovljenem učinkovitem pravnem varstvu manjšinskih delničarjev, bi bila razveljavitev sklepa o prenosu delnic zgolj iz razloga, ker delničar ni pridobil vseh informacij glede višine odpravnine, prehud poseg v pravice družbe in glavnega delničarja. Razlaga, da ima delničar izpodbojno tožbo tudi takrat, kadar se informacije nanašajo na primerno odpravnino, je po mnenju pritožbenega sodišča zato v nasprotju z namenom instituta izključitve proti odpravnini in z upravičenji glavnega delničarja na eni strani (sama odločitev za izključitev ne more biti predmet sodnega preizkusa) ter manjšinskih delničarjev na drugi strani (če so izpolnjeni formalni pogoji, nimajo pravice ostati delničarji, imajo pravico do primerne odpravnine, ki pa je predmet sodnega preizkusa v posebnem postopku).
Prav tako ne drži, da (na splošno) o odškodninski odgovornosti koncesionarja (tretjim osebam) ni mogoče sklepati na podlagi določb ZGJS. V 51. členu ZGJS je namreč predpisana odgovornost koncesionarja za škodo, povzročeno s strani njegovih zaposlenih uporabnikom ali drugim osebam. Da je za škodo, ki jo pri opravljanju koncesionirane gospodarske javne službe povzroči koncesionar (uporabnikom ali drugim osebam) primarno odgovoren prav slednji, pa izhaja tudi iz 53. člena ZGJS, ki sicer predpisuje subsidiarno odgovornost koncedenta za takšno škodo.
Glede na pravkar povedano pritožba ne more biti uspešna (niti) s sklicevanjem na stališča VSL, zavzeta v sodbi II Cp 540/2008 z dne 1. 10. 2008, bistvo katerih je, da na koncesionarja z ZGJS ni prenešeno nobeno dolžnostno ravnanje, ureditev medsebojnega razmerja (v koncesijski pogodbi) v zvezi z morebitno škodo pa da ne more ustanavljati neposredne odškodninske odgovornosti koncesionarja napram tretjim osebam. Vrhovno sodišče RS je že v sklepu II Ips 19/2007 z dne 8. 10. 2009 zavzelo stališče, da ZGJS in Obligacijski zakonik dajeta dovolj podlage za sklep, da je neposredna odgovornost izvajalca rednega vzdrževanja cest v razmerju do uporabnika teh cest podana, čemur je sledila tudi novejša sodna praksa višjih sodišč.
ZFPPIPP-UPB17 člen 355, 355/2, 355/2-9, 383, 395, 395/2. SZ-1 člen 24, 24/4, 25, 25/3. OZ člen 197, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2.
osebni stečaj - najemnina - popolnost in sklepčnost tožbe - stroški uporabe najetih prostorov
Pritožba zgolj meni, da so tožbene navedbe nejasne in da bi moralo takšne nejasnosti sodišče prve stopnje sankcionirati z zavrženjem tožbe, vendar pa tudi v tem delu pritožba nima prav, saj do zavrženja tožbe pride tedaj, če tožba ne vsebuje vsega , kar mora po 180. členu ZPP. Sedaj pritožnik pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal takšnega očitka, temveč je menil v odgovoru na dopolnjeno tožbo le, da ni jasno ali v tej tožbi popravlja tožbeni zahtevek ali vtožuje nov tožbeni zahtevek. Že te navedbe pa povedo, da je tožba vsebovala tožbeni zahtevek, očitka, da pa ne bi vsebovala dejstev, na katera tožnik opira zahtevek in dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in drugih potrebnih sestavin skladno s 180.členom ZPP pa tožena stranka ni podala. Morebitna nejasnost tožbenih navedb pa ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, ne pa zavrženje tožbe.
V ugotovljenih okoliščinah, ko je tožnik postavljal varnostno ograjo na nezavarovanem AB zidu, širokem 50 cm, z možnostjo padca z zidu v globino 8,5 m, je potrebno uporabiti pravila o objektivni odgovornosti (149. člen OZ), saj gre za delo, pri katerem vedno obstaja možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca.
pogodbena kazen - odpoved pogodbe - pravočasnost odpovedi - vročitev po pošti - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka z navedbami in (neuspešnim) dokazovanjem, da je odpoved pogodbe poslala z navadno pošto, ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Odpovedni rok namreč teče od vročitve odpovedi pogodbe sopogodbeniku.
namestitev v rejništvo - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - otrokovi stiki - največja korist otroka
Ključno je, kot izhaja iz mnenja CSD (ki ga nasprotna udeleženka med postopkom ni prerekala, prav tako pa ga ne more izpodbiti z nekonkretiziranim pritožbenim očitkom o nepravilnostih delovanja CSD), da, navkljub temu, da nasprotna udeleženka na svoj način izraža ljubezen, skrb in navezanost na A. A., temu v svojem domačem okolju ni zmožna zagotoviti pogojev za normalni psihofizični razvoj. A. A. je, dokler je bival z nasprotno udeleženko, imel hude vedenjske težave, od kar je začel bivati pri starih starših, pa je naredil velike korake v svojem razvoju, na področju odprave zaostankov pri šolskem delu, pri upoštevanju vzgojnih meja, glede prehrane ipd., kar vse izhaja iz neprerekanih mnenj in poročil CSD. Navedeno nedvomno potrjuje pravilnost odločitve o namestitvi v rejništvo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051590
KZ-1 člen 91, 91/2, 91/3. ZKP člen 357, 357-4. ZS člen 83, 83/3, 83/4, 83a. ZZUSUDJZ člen 2, 3, 3/1, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020) člen 1.
kaznivo dejanje umora - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - epidemija - COVID-19 - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - materialni zastaralni rok - materialni in procesni rok - zavrnilna sodba v kazenskem postopku
Rok dveh let, v katerem mora biti (pravnomočno) končan postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe, lahko postane relativiziran zaradi okoliščin, predvidenih v določbi tretjega odstavka 91. člena KZ-1, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. V konkretnem primeru razlogov za to, da zastaranje ne bi teklo, ni najti na strani obtoženca v smislu njegove nedosegljivosti za državne organe. So pa to okoliščine, nastale v zvezi z razglašeno epidemijo nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije in v zvezi s tem izdani predpisi, ki so vplivali na tek oziroma zadržanje materialnega – zastaralnega roka v obravnavani zadevi.
Predsednik Vrhovnega sodišča je z odredbo dne 13. 3. 2020 odločil, da vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naloge in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS; skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZS je določil, da razen v nujnih zadevah, procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja; če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Navedena odredba pomeni, da so zaradi razglašene epidemije v nenujnih zadevah prenehali teči procesni roki, in sicer 16. 3. 2020. Ta odredba tako ni predstavljala podlage za (napačen) zaključek prvostopenjskega sodišča, da je že od veljavnosti te odredbe dalje bil zadržan tek materialnega zastaralnega roka, saj roka za zastaranje kazenskega pregona ni moč šteti za procesni rok določen za uveljavljanje pravic strank v sodnem postopku, zato tudi začasne procesne ovire za pregon niso privedle do pretrganja (materialnega) zastaralnega roka za kazenski pregon.
Pravna podlaga za zadržanje zastaranja kazenskega pregona v obravnavanem primeru je bila podana z uveljavitvijo in trajanjem veljavnosti določbe drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne (kar obravnavana zadeva glede na določbo tretjega odstavka 83. člena ZS ni bila) in kar je dejansko podlaga za zadržanje zastaranja materialnih rokov.
V konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča tožnica ne vtožuje škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja toženke, ampak zahteva izpolnitev toženkinih pogodbenih zavez, zato ni dvoma, da njena terjatev ni odškodninska terjatev. Toženka bi morala po dogovoru avtomatično zvišati cene in na tej podlagi tožnici najkasneje ob zapadlosti obračunskega računa svojo (pogodbeno) denarno obveznost tudi izpolniti. Tožnica je zahtevala v predmetni pravdi izpolnitev toženkinih dogovorjenih zavez. Tožnica ni zahtevala plačila škode, ki ji je nastala, ker toženka ni izpolnila pogodbenih zavez, ampak je zahtevala dogovorjeno izplačilo, in sicer v dogovorjenem najkasnejšem roku za izplačilo (oziroma s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi).
Zamuda z izpolnitvijo (pogodbene) denarne obveznosti nastane s potekom roka za izpolnitev (glej prvi odstavek 299. člena OZ), zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da poseben poziv ni bil potreben (drugi odstavek 299. člena OZ) in je rok za izpolnitev potekel najkasneje z zgoraj omenjeno zapadlostjo obračunskega računa. Od zamude dalje je toženka tožnici dolžna plačati zakonske zamudne obresti (378. člen OZ).
predlog tretjega za odlog izvršbe - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - nasprotovanje vsebini izvršilnega naslova - veriga pogodb - druga parcelna številka
Že neujemanje parcelnih številk v verigi pogodb omaja verjeten izkaz pravice tretje na predmetu izvršbe. Ker prvi dolžnik v pravdnem postopku ni izkazal, da je lastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe, tudi tretja z nakupom tega stanovanja od nelastnika oziroma s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z nelastnikom ni verjetno izkazala, da ima na spornih nepremičninah pravico, ki preprečuje izvršbo. Odločanje v izvršilnem postopku ni mogoče mimo izvršilnega naslova, ki je njegova podlaga, temveč bi tretja morala izkazovati svojo pravico z dejstvi in dokazi, ki ne nasprotujejo dejstvom, ugotovljenih v izvršilnem naslovu, že prima facie.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi
Dolžnik s trditvami, da stanovanje potrebuje za bivanje, ko bo prišel iz zapora oziroma s trditvami o slabem premoženjskem in zdravstvenem stanju, zaključka o tem, da te trditve v tej fazi postopka ne preprečujejo izvršbe na nepremičnino, ne more izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051774
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 21. OZ člen 179. ZPP člen 8, 362. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 1.
prestajanje zaporne kazni - odškodninska odgovornost države - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravična denarna odškodnina - izvrševanje kazni zapora - bivalne razmere v priporu - odvisnost od drog - nepravilno zdravljenje - prepoved nehumanega ravnanja - površina objekta - vadba in rekreacija - dokazni predlog - metodološki napotek - izvedenec psihiatrične stroke - nedopustna pritožbena novota
Tožniku zatrjevana škoda zaradi neustreznih in nehumanih razmer v obeh zavodih (Celje in Dob) ni nastala, saj je bila kvadratura, ki jo je imel na razpolago, ustrezna. Omogočeno mu je bilo gibanje in rekreacija, opravljal je delo, higienske razmere so bile ustrezne. Do zatrjevanih psihičnih težav zaradi neustreznih razmer zato ni prišlo, prav tako je imel dostop do zdravstvene oskrbe.
Skladno z opisanimi bivanjskimi razmerami toženki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja ter posledično tudi ni moč vzpostaviti vzročne zveze z zatrjevano nematerialno škodo v obliki psihičnih težav in duševnih bolečin. Iz tožnikove zdravstvene kartoteke izhaja, da je imel težave z nespečnostjo zaradi samega obstoja kazenskega postopka, saj se ni počutil krivega ter se ni mogel sprijazniti z odvzemom prostosti zaradi preprodaje mamil.
Zavarovanje traktorja je povezano s krivdo voznika traktorja. Voznik traktorja je bil prvi tožnik, škoda na poškodovanem osebnem vozilu je bila povzročena s traktorjem, torej je do poškodovanja osebnega vozila, ki je v solasti tožnikov, oziroma druge tožnice, prišlo pri uporabi traktorja, navedenega v zavarovalni polici, katerega lastnik je pravna oseba.
Zato je tožbeni zahtevek druge tožnice odškodninski zahtevek tretje osebe, gre za zavarovano nevarnost v skladu s 1. členom Splošnih pogojev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00052435
OZ člen 147, 147/1, 147/3.
prometna nesreča - odgovornost delodajalca za delavca - regresni zahtevek zavarovalnice - regresni zahtevek delodajalca proti delavcu - pavšalen ugovor - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - pavšalne pritožbene navedbe - splošni pogoji zavarovanja avtomobilskega kaska - izguba zavarovalnih pravic - trditveno breme stranke - odločitev o pravdnih stroških - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Določba tretjega odstavka 147. člena OZ določa pogoje, pod katerimi lahko v notranjem razmerju med nosilcem podjema in delavcem, nosilec podjema zahteva povrnitev plačanega zneska od delavca. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da uporaba določbe tretjega odstavka 147. člena OZ ne pride v poštev, saj zajema drugačno situacijo od konkretne. V tem sporu ne gre za regresni zahtevek delavčevega delodajalca zoper delavca, temveč uveljavlja tretji regresni zahtevek zoper delodajalca iz naslova odgovornosti za drugega. Za subjekt odškodninskega razmerja zato v tem razmerju velja delodajalec.
Trditveno breme v zvezi z zatrjevano izgubo zavarovančevih pravic je bilo na toženi stranki. Zgolj s sklicevanjem na določbo Splošnih pogojev, brez navedbe konkretnih dejstev, tožena stranka svojega dvoma ne more uspešno utemeljiti.
Cenitev, v zvezi s katero so bili cenilcu odmerjeni stroški in je upnik le te priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, je izvršilno dejanje v postopku oprave nepremičninske izvršbe, ki teče vsled temu, ker dolžnik upniku v tem postopku izterjevane terjatve ob zapadlosti ni plačal.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZPSto-2 člen 3, 3/2, 3/2-3.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravočasnost odgovora na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - iztek roka na dela prost dan - prvi naslednji delavnik - priporočena poštna pošiljka - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Storitev priporočene poštne pošiljke se izvaja kot univerzalna poštna storitev (3. točka drugega odstavka 3. člena ZPSto-2), ki jo kot pooblaščeni izvajalec izvaja Pošta Slovenije, skupaj s pogodbenimi partnerji, med katerimi je tudi družba Petrol s svojimi kontaktnimi točkami. Zanjo veljajo torej enaka pravila v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem navadnih in priporočenih pošiljk kot za pošto.
preživljanje bivšega zakonca - nesposobnost za delo - ukinitev s sodno poravnavo določene preživnine - spremenjene okoliščine na obeh straneh - rojstvo otroka
Ob ugotovljenih sposobnostih tožnika bi bilo s plačilom preživnine toženi stranki ogroženo preživljanje njegovih otrok, pa tudi njegovo lastno preživljanje, saj v danih okoliščinah vsak izredni dogodek, ki je povezan z dodatnimi stroški, porine družino čez rob življenjskega minimuma, zato so izpolnjeni pogoji za odpravo sodne poravnave, ki je izvršilni naslov za plačilo preživnine toženi stranki.
Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki pravilno ugotavlja, da pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 1723/2020 z dne 7. 9. 2021, ni dovoljena.
sklep o začetku stečajnega postopka - pravna oseba - pritožba družbenika - trajnejša nelikvidnost - nezadostne trditve - predlog stranke za izvedbo dokaza - dokaz z izvedencem finančne stroke
Presoja, ali je zakonita zastopnica dolžnika z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka zlorabila svoje pravice zakonite zastopnice družbe z omejeno odgovornostjo, je v celoti odvisna od odgovora na vprašanje, ali je družbenik s pritožbo izkazal, da družba v času vložitve predloga ni bila insolventna. Dopustitev pritožbe družbenika zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki se začne na predlog dolžnika, je v skladu z določbo tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP namenjena temu, da se družbenik lahko upre odločitvi poslovodje, da predlaga začetek stečajnega postopka, če predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Družbenik bi moral za uspeh s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje začelo na podlagi domneve, da je dolžnik po vseh kriterijih insolventen, trditi in predložiti dokaze o tem, da družba ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni bila ne trajneje nelikvidna ne plačilno nesposobna, česar pa po stališču pritožbenega sodišča, ni zmogel.
Izdaja regulacijske začasne odredbe je omogočena ne le za primer, ko bi siceršnji nastanek škode povzročil, da bi sodno varstvo ostalo brez pomena, temveč tudi, kadar je to potrebno za preprečitev uporabe sile. Sila, ki nastane med sodnim postopkom, prav tako namreč lahko povzroči, da bo sodno varstvo ostalo brez pomena, zaradi česar je tudi iz tega razloga dopustna začasna ureditev spornega pravnega razmerja.