Prvostopenjsko sodišče je storilo uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se ni opredelilo do ugovorov tožene stranke, ki vplivajo na obstoj podlage tožbenega zahtevka in bi zato o njihovi utemeljenosti moralo biti odločeno že z vmesno sodbo. Tožena stranka v pritožbi pravilno očita, da se sodišče ni opredelilo do ugovora zastaranja, ki ga je že v odgovoru na tožbo utemeljevala z navedbami, da je bilo zdravljenje tožnikove poškodbe desnega kolena z dne 22. 10. 2014 zaključeno najkasneje 23. 2. 2016, ko se je ponovno poškodoval na delu pri drugem delodajalcu, in da je bila zato tožba dne 22. 10. 2019 vložena po poteku 3-letnega zastaralnega roka iz 352. člena OZ. Zmotno pa je stališče pritožbe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče te navedbe na podlagi določbe drugega odstavka 214. člena ZPP šteti za priznane, ker jih tožnik ni prerekal, saj jim je obrazloženo nasprotoval v prvi pripravljalni vlogi, vloženi 4. 3. 2020. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do ugovora tožene stranke, da je tožniku zatrjevana škoda v resnici nastala v škodnem dogodku na delu pri drugem delodajalcu v letu 2016. Ker je obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevano škodo pogoj za ugotovitev pravnorelevantnega obsega škode kot ene od predpostavk za obstoj temelja odškodninske obveznosti tožene stranke, bi moralo sodišče prve stopnje o tem zavzeti jasna stališča že v vmesni sodbi, saj lahko po njeni pravnomočnosti obravnava le še ugovore, ki se nanašajo na višino zahtevka.
Podatki v spisu tako pokažejo, da sta toženca takoj pripoznala spremenjen tožbeni zahtevek, ki sta ga tožnika spremenila po predlogu tožencev, glede poteka služnostne poti še po parceli št. ... k.o. ... v solasti tožencev, glede dolžine in tudi glede širine, torej glede obsega služnostne poti.
ZPSPP člen 29, 29/1, 29/2. ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2.
izpraznitveni nalog - najem poslovnih prostorov - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - začetek teka odpovednega roka - vročitev odpovedi preko sodišča - sodna odpoved najemne pogodbe - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - procesne predpostavke - neobrazložen ugovor
Sodišče prve stopnje je v izpraznitvenem nalogu določilo začetek teka roka z dnem vročitve tega naloga tožencema. Slednjima poleg naloga ni vročilo tožbe tožeče stranke, ki vsebuje odpoved najemne pogodbe, kar je povzročilo, da je bil nalog izdan brez pravnega temelja oziroma preuranjeno, saj najemni pogodbi tožencema še nista bili odpovedani. Brez vročene odpovedi odpovedni rok ne more začeti teči. Z naknadno vročitvijo odpovedi in delno popravo izpraznitvenega naloga je ravnalo nepravilno in v nasprotju z določbami ZPP in ZPSPP. Sodišče prve stopnje bi moralo po izdaji naloga ob utemeljenem ugovoru tožencev, da jima najemni pogodbi (zaradi nevročene odpovedi) nista bili odpovedani in odpovedni rok ne teče, izpraznitveni nalog s sodbo razveljaviti in odločiti o tožbenem zahtevku, pri tem pa upoštevati pravilen iztek odpovednega roka.
Pravilna je tudi presoja izpodbijanega sklepa, da izvedenec ni upravičen do povrnitve materialnih stroškov višini 8% od priznane nagrade. V zvezi s priznanjem materialnih stroškov se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na 49. člen Pravilnika v zvezi s 15. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku in pravilno zaključilo, da izvedenec (v skladu s Pravilnikom, ki je veljal v času njegovega imenovanja) ni upravičen do materialnih stroškov v določenem deležu (izvedenec se zavzema za priznanje 8%) od priznane nagrade, ampak je ob upoštevanju Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku upravičen do povrnitve dejansko nastalih strokov, ki pa jih mora specificirati in izkazati. V tem kontekstu je pravilna presoja izpodbijanega sklepa, da teh stroškov izvedenec ni specificiral, še manj pa izkazal.
postopek osebnega stečaja - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - ugovor dolžnika, da ni insolventen - domneva insolventnosti - odločanje o začetku stečajnega postopka - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo
V praksi je bilo namreč sprejeto enotno ustaljeno stališče, da v postopku osebnega stečaja dolžnik lahko domnevo insolventnosti izpodbija le v ugovoru proti predlogu za začetek postopka osebnega stečaja. Dolžnik namreč v pritožbi sam priznava, da ugovora zoper predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja ni vložil. Domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen, je sicer izpodbojna. Izpodbija pa jo lahko le družbenik dolžnika. Ker pa fizična oseba že pojmovno ne more imeti družbenikov, je v primeru, ko fizična oseba kot dolžnik po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ne vloži ugovora, podana neizpodbojna domneva, da je dolžnik insolventen.
Četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP torej napotuje na smiselno uporabo prvega odstavka 239. člena tega zakona, kjer sta urejena dva položaja odločanja sodišča o začetku stečajnega postopka. Prvi se nanaša na dolžnikov, drugi na upnikov predlog. Namen določbe četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP je v tem, da za razliko od stečajnega postopka nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja sodišče presoja ali je dolžnik insolventen ali ne tudi tedaj, ko dolžnik vloži predlog za začetek postopka. Stečajni postopek nad pravno osebo in postopek osebnega stečaja se ne razlikujeta kadar vloži predlog upnik. Insolventnost dolžnika se, če dolžnik vloži ugovor vedno ugotavlja (drugi do sedmi odstavek 239. člena ZFPPIPP). Določbe četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP se torej ne sme razlagati tako, da nikoli ne nastane procesna situacija, ko je podana domneva dolžnikove insolventnosti tudi v postopku osebnega stečaja. Takšen je ravno primer, določen v tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP.
Smiselno uporabo pravil o odločanju o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja v skladu s četrtim odstavkom 383. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 239. člena, ki se nanaša na uporabo tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP se torej ne sme razlagati v tem smislu, da je dolžnik upravičen, če ugovora zoper upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja ne vloži, s pritožbo uveljavljati, da ni insolventen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00053611
ZPP člen 243.. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - višina odškodnine - izvedenec - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Tožnik je v škodnem dogodku dne 6. 1. 2015 utrpel nepremaknjen zlom oddaljenega (končnega) dela leve mečnice (zlom zunanjega gležnja) v višini stika med mečnico in golenico na oddaljenem delu in manjši hrustančno-kostni odlomek valjastega dela skočnice na notranji (medialni) strani. Sodišče prve stopnje mu je priznalo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, kot jo ureja prvi odstavek 179. člena OZ, in sicer v višini 5.500,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter 1.000,00 EUR za strah. Pritožba se neutemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-7, 49, 49/2, 91, 91/5, 142.
poslovni razlog - odpravnina - ustrezna zaposlitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Pritožba neutemeljeno navaja, da je bil za ponujeno zaposlitev predviden nižji plačni razred in da bi se delo opravljalo v drugem kraju kot do tedaj. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko obrazložitvijo, da za presojo (ne)ustreznosti ponujene zaposlitve višina plačila ni relevantna, izpolnjen pa je bil tudi pogoj oddaljenosti med krajema dela in bivanja.
Zmoten je pritožbeni očitek, da je bila ponujena zaposlitev neustrezna zaradi drugače predvidenega delovnega časa (vikendi, turnusi ...). Po pravilnem prvostopenjskem razlogovanju je pri kriteriju delovnega časa bistveno, da je bila tako ponujena zaposlitev kot tista, za katero je tožnica prejela odpoved, za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila tožnici ponujena ustrezna zaposlitev in tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljeno zavrnilo.
ZKP člen 522, 552/1, 522/1-6, 527, 527/1, 527/2. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 10.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - postopek za izročitev - razlog za zavrnitev izročitve - zastaranje
I.V. naj bi v obtožbi očitano kaznivo dejanje povzročanja splošne nevarnosti po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena Kazenskega zakona F BiH storil 13. 4. 2005. Za navedeno kaznivo dejanje, ki je bilo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije, ki je veljal v času, ko bi naj bilo izvršeno, kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 317. člena tega zakona, je bila zagrožena kazen do treh let zapora. Ker je potrebno zastaranje kazenskega pregona presojati po domačem zakonu, Kazenski zakonik Republike Slovenije pa je za navedeno kaznivo dejanje določal absolutni zastaralni rok deset let od storitve kaznivega dejanja, je zastaranje pravice do kazenskega pregona storilca nastopilo 14. 4. 2015. Pregon zoper zahtevano osebo, kot navaja sodišče prve stopnje, za to kaznivo dejanje zato ni več dovoljen in izročitev ni dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00051249
OZ člen 10, 239, 239/2, 240, 329, 331. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 351, 351/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
okvirni sporazum - kršitev pogodbene obveznosti - ravnanje tretjega - negativne posledice - enoletni odpovedni rok - poslovna odškodninska odgovornost - razbremenitev odškodninske odgovornosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - nadomestna korist (nadomestni commodum) - stroški odgovora na pritožbo
Pogodbena obveznost (in s tem tej obveznosti nasprotna pravica pogodbi zveste stranke zahtevati izpolnitev) je lahko kršena na različne načine, pri čemer pa mora vzrok za kršitev vedno izvirati iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti (dolžnik). V notranjo sfero tveganj, ki jih mora obvladovati oziroma nositi njegove negativne posledice, če nastopijo, vsake pogodbene stranke (tudi če nima položaja profesionalne osebe) nedvomno spadajo ravnanja tretjih, s katerimi je pogodbena stranka v drugem poslovnem razmerju. Razlog za to je, da lahko dolžnik ta tveganja obvlada (oziroma odpravi negativne posledice teh tveganj) z uveljavitvijo ustreznih (odškodninskih) zahtevkov v razmerju do tretjega (dolžnikovega sopogodbenika v drugem poslovnem razmerju), iz čigar sfere dejansko izvira vzrok za kršitev dolžnikove izpolnitvene obveznosti v razmerju do upnika.
Če je dolžnik prost obveznosti zaradi nemožnosti, mora upniku odstopiti morebitno pravico do tretje osebe, ki jo dobi zaradi nemožnosti, npr. odškodninski zahtevek proti tretji osebi ali zahtevek proti zavarovalnici - t. i. nadomestni commodum. Upnik naj ima možnost zahtevati tisto, kar je v premoženju dolžnika stopilo na mesto izvornega predmeta obveznosti (surogat).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00052096
OZ člen 190, 191, 197, 200, 200/1, 200/2. ZZVZZ člen 23, 23/1-13, 63 - 68, 80. ZZDej člen 7, 7/1-6, 8, 8/1, 31, 44f, 44f/3.
neupravičena obogatitev - zdravstvena dejavnost - javna služba - obvezno zdravstveno zavarovanje - pogoji za obogatitveni zahtevek - korist okoriščenega - pridržek pravice zahtevati vračilo - izognitev sili - poslovodstvo brez naročila - pasivna legitimacija - notifikacijska dolžnost gestorja
V III. poglavju ZZVZZ je urejen postopek sprejemanja pravne podlage (splošni dogovor) za sklepanje pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Na takšen način se med drugim določajo tudi zgornje meje porabe javnih sredstev za zdravstvene storitve v javni mreži, omejuje pa se tudi krog izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so vključeni v javno zdravstveno mrežo. Ta pravila pa v ničemer ne vplivajo na presojo določil o neupravičeni obogatitvi. Ta institut je v obligacijskem pravu samostojen vir obveznosti, zato je potrebno v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali so izpolnjene zatrjevane predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
Okoliščine v zvezi z nujnostjo izvajanja storitev zdravstvene nege, kot jih zatrjuje pritožnica, je po presoji pritožbenega sodišča potrebno obravnavati v okviru pravil o poslovodstvu brez naročila. Tožnica je vede opravila tuj posel z namenom pomoči oziroma solidarnosti do njenih oskrbovancev. Bistvena značilnost gestije je prav načelo medsebojne pomoči. Po pravilih o poslovodstvu brez naročila je lahko pasivno legitimiran le tisti subjekt, za katerega je gestor opravil posel.
duševna motnja - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - izvedensko mnenje - psihoaktivna zdravila
Glede na dejstvo, da zadržani v času zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom prejema zdravila, ki jih lahko prejema samo v bolnišničnem okolju, kjer je pod stalnim nadzorom in kjer se spremljajo učinki in rezultati zdravljenja ter se odmerki glede na ugotovitve dnevno prilagajajo, je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno sledilo mnenju izvedenca, da ambulantna oblika zdravljenja za zadržanega v tem času še ni primerna.
ZVZD-1 člen 38. ZZVZZ člen 87. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (1969) člen 177.
regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - varstvo pri delu - usposabljanje delavca
Tožena stranka je kršila 38. člen ZVZD-1, na podlagi katerega mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi ob delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste ter nevarnosti. Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.
nova dejstva in novi dokazi - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pogoj nekrivde - prepozne trditve - nedovoljene pritožbene novote - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - dejansko stanje ob izdaji odločbe - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - predlog za preložitev naroka - COVID-19 - povrnitev pravdnih stroškov
Nove trditve v pritožbi niso dovoljene, če istočasno pritožnik ne pojasni, zakaj jih ni pravočasno podal pred sodiščem prve stopnje.
Glede pritožbene navedbe, da je toženka račun št. 109/2018 v višini 2.230,02 EUR na dan vložene pritožbe poplačala v celoti, pritožbeno sodišče odgovarja, da dejansko stanje (kar je tudi morebitno plačilo dolga) presoja na dan zaključka glavne obravnave in zato ne more upoštevati novih navedb toženke glede dejstev, ki so nastopila po 6. 5. 2021, ko je bila zaključena glavna obravnava. Pritožbeno sodišče pripominja, da se bo morebitno plačilo poračunalo pri plačilu preostale obveznosti.
OZ člen 125, 125/3, 126, 126/1, 247, 247/1, 247/3, 251, 251/4, 252. ZFPPIPP člen 47, 341, 341/4-1, 342, 342/1, 342/5, 345, 345/2-2. ZPP člen 285.
pogodbena zaveza - prepoved odtujitve nepremičnine - pogodbena kazen - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - ločitvena pravica - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - ugovor ničnosti - dopustna podlaga pogodbe - materialno procesno vodstvo
Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je bila pogodbena kazen dogovorjena prav s ciljem utrditi pogodbeno zavezo kupca, da bo nadaljeval z lesno proizvodnjo na območju bivšega stečajnega dolžnika, da jo bo revitaliziral ter dodatno zaposloval delavce v tej industriji. Celoten kompleks nepremičnin z objekti in opremo je bil zato prodan enemu kupcu. V ta namen je bila s pogodbo za obdobje petih let zahtevana tudi prepoved nadaljnje prodaje kompleksa brez soglasja ločitvenega upnika. Kot izhaja iz besedila drugega odstavka 8. člena Prodajne pogodbe, da tožena stranka tega premoženja ne bo odtujila "niti delno niti v celoti," sta stranki šteli ohranitev predmeta prodaje kot celote za bistveno obveznost tožene stranke. Namen ohranitev predmeta prodaje kot celote, ki je v naravi predstavljal proizvodni obrat na lokaciji N., v katerem se je vršila dejavnost proizvodnje lesne industrije, je razviden tudi iz drugih predloženih listin v spisu (pisma o nameri, ki ga je tožena stranka podala dne 20. 11. 2013, izrednega poročila upraviteljice, zapisnikov o sejah upniškega odbora). Sodišče prve stopnje je zato, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno presodilo, da je bil namen oziroma glavni cilj upnikov ohranitev proizvodnega kompleksa kot celote, saj bi drobljenje tega premoženja lahko ogrozilo nadaljevanje lesne industrije na tem območju. Glavni cilj dogovorjenih pogojev v 8. členu Prodajne pogodbe, za katere pa se je zavezala prav tožena stranka, se je torej z odprodajo dela parcel izjalovil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00053130
ZSReg člen 7, 7/1, 8, 13, 13/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 19, 33, 33/1, 33/2, 34, 39, 39-3. ZGD-1 člen 390, 390-1, 390-3, 390-4, 390-5, 503, 503/3, 516, 522. OZ člen 5, 7, 10. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 13, 212, 213, 206, 339, 339/2, 339/2-14.
vpis v sodni register - načelo hitrosti postopka - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - postopek vpisa v sodni register - učinek vpisa v sodni register - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - udeleženec v postopku - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov
Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojni organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Navedeno pomeni, da mora registrsko sodišče o predhodnem vprašanju vselej odločiti, z izjemo, določeno v drugem odstavku 33. člena ZSReg, torej, ko je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstev, ki so med strankama sporna. Vendar pa odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP v zvezi s 13. členom ZPP.
Sodišče druge stopnje opozarja na upoštevanje načela hitrosti postopka (prvi odstavek 13. člena ZSReg), da je sodni register javna knjiga (prvi odstavek 7. člena ZSReg), ki vpliva tudi na položaj vsakogar, ki potrebuje v gospodarskem prometu podatke sodnega registra in se nanje zanese (učinek vpisa, 8. člen ZSReg). Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSReg odloča o predlogu za vpis mora opraviti materialno pravno presojo (ne) utemeljenosti predloga, kar se nanaša tudi na predhodno vprašanje, ki ga udeleženec DUTB uveljavlja v konkretnem primeru, to je ničnost izpodbijanih sklepov skupščine z dne 14. 6. 2021. Le skupščinski sklep, ki ni ničen, je namreč med drugimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, podlaga za odločanje v registrskem postopku.
Do vprašanja ali so med strankami postopka sporna dejstva se registrsko sodišče ni opredelilo, ker ni pojasnilo, katera dejstva med strankama šteje za sporna. Pri tem pa je pravilno ugotovilo, da udeleženec zaradi poteka tri letnega roka ne more več uveljavljati ničnosti skupščinskih sklepov iz let 2014 in 2017, ker že od leta 2014 velja spremenjena družbena pogodba, po kateri je udeležencu družbeniku D. d. o. o. priznanih več glasovalnih pravic po enoti poslovnega deleža kot drugemu udeležencu, družbeniku DUTB.
ugovor po izteku roka - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse - izpolnitev obveznosti - dolžnikova izjava o vračunavanju - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi
Prvi odstavek 287. člena OZ določa, da v kolikor je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela upnik in dolžnik, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi.
Upnik bi moral obveznosti obračunavati po vrstnem redu zapadlosti zgolj v primeru, če dolžnik na UPN ne bi navedel računa točno določenega meseca (drugi odstavek 287. člena OZ).
ZPrCP člen 13, 13/2, 107, 107/8, 107/12. ZP-1 člen 155, 155/2. KZ-1 člen 29, 29/2.
bistvene kršitve določb postopka - ugovor neprištevnosti - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - odklonitev strokovnega pregleda - prisotnost prepovedanih substanc v organizmu - psihofizično stanje - policijska pooblastila
Izvedenec je izdelal izvedensko mnenje na podlagi podatkov iz zdravstvene dokumentacije obdolženega in izvedenega psihiatričnega pregleda obdolženca, upoštevaje podatke iz sodnega spisa, na podlagi česar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča lahko podal vse strokovne zaključke relevantne za oceno o vprašanju obdolženčeve prištevnosti v času storitve prekrška, zato izvedba dokaza z zaslišanjem obdolženčevega lečečega psihiatra za odgovor na ključno vprašanje, ali je bil obdolženec v času storitve prekrška prišteven oziroma ali je mogel razumeti pomen svojega dejanja in ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti, ne bi doprineslo ničesar nasprotnega.
Toženka je terjatve odstopnika terjatev in posledično prevzemnika terjatev (tožnice) na prvi stopnji sojenja prerekala tako pavšalno, da je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je (glej 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe in trditveno ter dokazno podlago obeh pravdnih strank) preprosto sledilo konkretiziranim trditvam tožnice (in še dodatno tudi izvedenim dokazom). Sodišče prve stopnje je zaključek o obstoju in višini terjatev utemeljeno sprejelo na podlagi 212. in 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
odločba disciplinske komisije lovske družine - stroški vročanja
Drsne ograje, ki je del pocinkane ograje, potekajoče okoli dvorišča stanovanja, kjer oseba, ki ji je dokument potrebno vročiti, stanuje, namreč brez ugotovitve obstoja konkretnega stanja vhodnih vrat v stanovanje ter nabiralnika in okoliščin dostopa, že kar same po sebi ni mogoče subsumirati pod pojem ″vhodnih vrat v stanovanje″ v smislu 95. člena ZUP.