DZ člen 157, 159, 161. ZIZ člen 226, 226/3. ZNP-1 člen 103.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - režim izvajanja stikov - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - denarna kazen
Začasna odredba je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka iz 159. člena DZ, izda se, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Podatki spisa izkazujejo, da je odnos med udeležencema postopka konflikten in vpliva na odnos med nasprotnim udeležencem in mld. A. A. ter stike med njima. Ker morebitno neizvajanje stikov in konflikten odnos staršev po ugotovitvah stroke ogroža zdrav in celosten razvoj otroka, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo začasno odredbo.
ZFPPIPP člen 382, 389, 415, 417, 417/1, 417/1-1. ZPP člen 81, 81/5. ZD člen 132, 142, 142/1.
postopek osebnega stečaja - smrt stečajnega dolžnika - nadaljevanje postopka - postopek stečaja zapuščine - namen postopka osebnega stečaja - namen postopka stečaja zapuščine - ustavitev postopka osebnega stečaja - pravni interes za nadaljevanje postopka - stranke glavnega postopka stečaja zapuščine - ugotovitveni sklep
Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da se postopek osebnega stečaja v primeru smrti stečajnega dolžnika nadaljuje kot stečaj zapuščine.
Nadaljevanje stečajnega postopka zagotavlja varovanje interesov upnikov s poplačilom iz premoženja dolžnika, ki je bil v trenutku smrti insolventen.
Poleg nastanka nepotrebnih stroškov zaradi podvajanja pravnih dejanj, ki zmanjšujejo stečajno maso, in časovnega zamika pri poplačilu upnikov, bi nov postopek tudi na novo določal časovne meje uveljavljanja zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, kar bi imelo negativne posledice na poplačilo upnikov. Ustavitev postopka osebnega stečaja bi namreč pomenila, da bi prenehali vsi učinki začetka stečajnega postopka, na kar upravičeno opozarja upravitelj, kar bi bilo nedvomno v škodo upnikov.
Smrt dolžnika nima materialnopravnih posledic na pravice upnikov. V trenutku smrti stečajni dolžnik ni imel več upravičenja razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj je to zaradi dolžnikove insolventnosti prešlo na stečajnega upravitelja z začetkom postopka osebnega stečaja za račun vseh upnikov stečajnega dolžnika, ki so upravičeni do poplačila iz stečajne mase. Zato tudi na dediče preide samo dolžnikova pravica do morebitnega ostanka stečajne mase po poplačilu vseh terjatev upnikov.
Posledica nadaljevanja postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka vstopijo v postopek v zatečenem stanju ob smrti zapustnika.
ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje
Upoštevaje izvedensko mnenje Fakultetne komisije, da tožnica za delo "delavke v proizvodnji" več ni zmožna, jo je v skladu s 3. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in na podlagi 81. člena ZPIZ-2 priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, da gre za psihofizično nezahtevno delo sede, stoje in z malo hoje, brez dvigovanja in/ali prenašanja bremen nad 5 kg, brez stalnih ali ponavljajočih se fleksijskih obremenitev v zapestjih, brez dvigovanja bremen nad nivojem ramen in brez izpostavljenosti vibracijam, s polnim delovnim časom od 16. 4. 2019 dalje. Izreklo je, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločil toženec s posebno odločbo.
Glede na to, da ni izkazano dejansko stanje iz 3. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2, ki bi poleg stvarnih razbremenitev pri delu, indiciranih iz zdravstvenih razlogov, narekovalo tudi časovno omejitev na 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko, je tožbeni zahtevek z izpodbijano IV. tč. izreka sodbe utemeljeno zavrnjen.
pravica do pokojnine - nova odmera starostne pokojnine - pravnomočno urejeno razmerje
Z uporabo 183. člena ZPIZ-2 se lahko odpravijo napake iz postopka upokojevanja tudi v primeru neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se pod zakonskimi pogoji lahko poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje, vendar le, če je bilo kršeno materialno pravo tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Takšno procesno stanje pa v obravnavani zadevi ni izkazano.
ZGD-1 člen 281, 281/5, 481, 481/1, 481/3, 481/4, 481/7, 482, 482/1. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 34/1-3, 34/1-4. ZNP-1 člen 35, 35/1.
sodni register - prenos poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - vpis spremembe družbenika v sodni register - predkupna pravica družbenika - pravni interes za udeležbo v postopku - pravica do izjave - prekinitev postopka
Določba prvega odstavka 35. člena ZNP-1 se v registrskem postopku ne uporablja niti smiselno, saj je to vprašanje v registrskem postopku urejeno posebej. Vložitev pritožbe v registrskem postopku izvršitve sklepa ne zadrži, zato registrsko sodišče tega tudi pravilno ni navedlo v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.
Ker so družbeniki z Družbeno pogodbo prednostno (predkupno) pravico pri prodaji poslovnih deležev podelili le družbi, družba pa te svoje pravice pri nakupu pred tretjimi osebami ni izkoristila, ta ni prešla na druge družbenike in s tem tudi ne na prvega udeleženca, ampak imajo družbeniki, ki tretjemu prodajajo svoj poslovni delež, v takem primeru tega tretjemu tudi pravico prodati.
Registrsko sodišče prekine postopek le, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva o tem, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. O teh spornih dejstvih registrsko sodišče namreč zaradi specifičnosti registrskega postopka ne more samo odločiti. V predmetnem postopku je sporno, ali je z Družbeno pogodbo subjekta vpisa prednost pri nakupu poslovnega deleža, torej predkupna pravica, urejena drugače kot v četrtem odstavku 481. člena ZGD-1. To pomeni, da ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak gre za pravno vprašanje ureditve predkupne pravice v Družbeni pogodbi. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register, in sicer na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg.
ZPrCP člen 13, 13/2, 107, 107/8, 107/12. ZP-1 člen 155, 155/2. KZ-1 člen 29, 29/2.
bistvene kršitve določb postopka - ugovor neprištevnosti - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - odklonitev strokovnega pregleda - prisotnost prepovedanih substanc v organizmu - psihofizično stanje - policijska pooblastila
Izvedenec je izdelal izvedensko mnenje na podlagi podatkov iz zdravstvene dokumentacije obdolženega in izvedenega psihiatričnega pregleda obdolženca, upoštevaje podatke iz sodnega spisa, na podlagi česar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča lahko podal vse strokovne zaključke relevantne za oceno o vprašanju obdolženčeve prištevnosti v času storitve prekrška, zato izvedba dokaza z zaslišanjem obdolženčevega lečečega psihiatra za odgovor na ključno vprašanje, ali je bil obdolženec v času storitve prekrška prišteven oziroma ali je mogel razumeti pomen svojega dejanja in ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti, ne bi doprineslo ničesar nasprotnega.
vrednost spornega predmeta - ponavljajoče se bodoče terjatve - bodoča dajatev - pravica do sodnega varstva - oprostitev plačila sodne takse
Določba 40. člena ZPP predvideva, da se vzame vsota zahtevanih dajatev za dobo največ petih let. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je upoštevalo maksimalno obdobje zato, ker so vsote za krajše obdobje predvidene za primere, ko se tudi zahtevki za bodoče terjatve nanašajo na krajše obdobje.
V postopku za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je vprašanje obstoja invalidnosti ter s tem v zvezi vprašanje zaključenega zdravljenja, potrebno presojati v okviru določbe 63. člena ZPIZ-2. Po prvem odstavku citirane določbe je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, če jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
Glede na citirano določbo to pomeni, da je zdravljenje zaključeno, če so pri zavarovancu ugotovljene takšne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in da gre torej za takšno dokončno stanje, pri katerem kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja.
Ker je v obravnavani zadevi sporno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti in posledično do III. Kategorije invalidnosti, ki jo tožnik uveljavlja s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, je primarno vprašanje, ali se lahko poda oceno tožnikove delazmožnosti na podlagi predložene dokumentacije in v njej izkazanega zdravstvenega stanja. Ker je to vprašanje sodišče prve stopnje pravilno in popolno razčistilo z izvedencem, je pravilno sledilo izvedenskemu mnenju in zaradi neopravljenih preiskav ter nepredloženih izvidov štelo, da zdravljenje še ni zaključeno in iz tega razloga utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.
podjemna pogodba - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - ustni dogovor - cena pogodbenih del - zmanjšanje pogodbene cene - dokazno breme - delo z napako - odprava napak - pavšalne pritožbene navedbe - nerelevanten dokaz
Med strankama je bila sporna cena, ki sta jo dogovorili za izvedbo fasade, in zmanjšanje dogovorjene cene na račun tega, da tožeča stranka ni izvedla zaključnega sloja fasade. Dokazno breme, da je znašala cena zaključnega sloja 1 EUR/m², je bila na strani tožnika, ki pa ga ni zmogel.
Dokazovanje z izvedencem o običajnih cenah, ne bi bilo relevantno glede na to, da so same trditve tožnika o dogovorjeni ceni bistveno nižje od tistih, ki jih sam navaja, da so priporočljive pri Obrtno-podjetniški zbornici, in je mogoče zaključiti, da je dogovor strank šel v povsem drugi smeri, kot so običajne cene.
S pritožbenimi navedbami se pritožbeno sodišče ne strinja. Strinja pa se z odločitvijo in obrazložitvijo sodišča prve stopnje. Zato se na te razloge sklicuje in v izogib ponavljanju navaja še, da je državna tožilka SDT v odgovoru na pritožbo obdolženčevega zagovornika v strnjeni obliki obrazložila, zakaj pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Poudariti je potrebno, da je bila na podlagi odredb I Kpd 38157/2012-6 z dne 6. 8. 2012 opravljena hišna preiskava, ki se je zgodila 22. 8. 2012 v prostorih NKBM d.d. na naslovu Zagrebška cesta, med katero je bila zasežena vsebina strežnika NKBM d.d. V navedeni odredbi preiskovalnega sodnika je bila v skladu s četrtim odstavkom 219.a člena ZKP hkrati odrejena preiskava elektronskih naprav, in sicer strežnika NKBM d.d. Glede na to, da je bila hišna preiskava v NKBM d.d. opravljena v času, ko M.K. ni bil več zaposlen v njej, torej ni bil imetnik ali uporabnik nobenih prostorov v NKBM d.d., je logično, da je bila odredba v skladu z drugim odstavkom 215. člena ZKP vročena zgolj predstavniku NKBM d.d., zato pri tem ne more biti podana nobena kršitev ZKP, ki jo navaja obramba. Odredba za hišno preiskavo v NKBM d.d. je vsebovala tudi odredbo za preiskavo elektronske naprave (četrti odstavek 219.a člena ZKP). V tej zvezi je potrebno izpostaviti, da preiskovalci NPU na hišni preiskavi v prostorih banke niso opravili nobene preiskave elektronskih naprav, pač pa so predstavnikom banke zasegli elektronska medija - 2x DVD z vsebino strežnika, pri čemer je potrebno povedati, da navedena DVD-ja niso izdelali preiskovalci NPU, pač pa predstavniki banke, njim pa so preiskovalci NPU zasegli ta dva medija, kot je to razvidno iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 22. 8. 2012. Oba DVD-ja sta bila ustrezno shranjena in zapečatena. V nadaljevanju pa se je v prisotnosti obdolženega M.K. opravilo zavarovanje zaseženih elektronskih naprav, kot to izhaja iz zapisnika o zavarovanju podatkov elektronskih naprav z dne 4. 9. 2012. Iz izpovedbe takratnega vodje preiskave D.V., kot tudi iz izpovedb takrat navzočih uslužbencev banke je razvidno, da preiskovalci NPU oziroma policija kljub odredbi za hišno preiskavo na tem naslovu dejansko ni opravljala nobene hišne preiskave, torej ni opravljala nobenih dejanj v okviru hišne preiskave oziroma povedano drugače, ničesar ni iskala sama. Preiskovalec D.V. je povedal, da so odredbo za hišno preiskavo vročili predstavniku banke, nato pa so uslužbence banke v skladu s tretjim odstavkom 215. člena ZKP pred začetkom preiskave pozvali naj jim izročijo iskane strežniške podatke, kar so uslužbenci banke tudi storili. Pri tem je potrebno še ločiti med zasegom v okviru hišne preiskave in zasegom prostovoljno izročenih predmetov. Tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 54868/2010 z dne 7. 10. 2010 zavzelo stališče, da prostovoljna izročitev ni preiskava, zato se v tem primeru izda le zapisnik o zasegu po petem odstavku 220. člena ZKP (enako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru X Kp 8910/2018 z dne 5. 3. 2020), torej ni dvoma, da je pri obravnavanem zasegu strežniških podatkov šlo za situacijo iz tretjega odstavka 215. člena ZKP. Poudariti je tudi potrebno, da način izdelave spornih DVD-jev s strežniškimi podatki ni razlog zaradi katerega bi morali biti iz spisa izločeni dokazi. Štirinajsti odstavek 219.a člena ZKP določa izločitev elektronskih dokazov zgolj v dveh primerih, če je bila preiskava elektronske naprave opravljena brez odredbe sodišča ali v nasprotju z njo ali če je bila preiskava opravljena brez pisne privolitve iz drugega odstavka 219.a člena. Sicer pa je že postavljeni izvedenec za računalniško stroko povedal, da iz pregledanega vzorca podatkov ni zasledil sledi in indicev, da bi kdorkoli posegal ali manipuliral, spreminjal obravnavane strežniške elektronske podatke M.K.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 59, 59/1, 170, 170/2.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Odločitev o zahtevku, o kakršnem se zoper drugo toženko še odloča v navedeni pravdni zadevi, torej na sklenitev aneksa k pogodbi o prodaji nepremičnine z vključenim zemljiškoknjižnim dovolilom, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tej pravdni zadevi. Pri tako oblikovanem zahtevku gre za pravnoposlovno pridobitev. Če bo tožeča stranka v postopku uspela, bo glede na postavljen zahtevek lastninsko pravico pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da je zaključek sodišča, da je v navedeni zadevi sporno, ali je druga toženka sploh lastnica te nepremičnine, zmoten. Sodišče v navedeni zadevi namreč, če bo tožeča stranka uspešna, ne bo ugotovilo, da je ta lastnica sporne nepremičnine, temveč bo drugi toženki naložilo določene obveznosti, tožeča stranka pa bo postala lastnica z vpisom v zemljiško knjigo. Sprejeta odločitev v navedeni pravdni zadevi bo sicer lahko vplivala na krog solastnikov in spremembo lastninskega stanja v zemljiški knjigi, vendar glede na trenutek pridobitve lastninske pravice to ne pomeni, da je zato odločitev v tej pravdni zadevi odvisna od rešitve v navedeni zadevi.
Če bo tožeča stranka v navedeni zadevi uspešna, bo lastninsko pravico na pogodbenem temelju šele pridobila, medtem ko prva toženka na sporni nepremičnini že ima hipoteko, ki učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico. Navedeno pomeni, da tudi v primeru ugoditve zahtevku, o katerem se v navedenem pravdnem postopku še odloča, tožeča stranka ne bo pridobila pravice, ki bi izvršbo preprečevala. Odločitev v navedeni zadevi tako ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdno zadevo.
OZ člen 125, 125/3, 126, 126/1, 247, 247/1, 247/3, 251, 251/4, 252. ZFPPIPP člen 47, 341, 341/4-1, 342, 342/1, 342/5, 345, 345/2-2. ZPP člen 285.
pogodbena zaveza - prepoved odtujitve nepremičnine - pogodbena kazen - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - ločitvena pravica - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - ugovor ničnosti - dopustna podlaga pogodbe - materialno procesno vodstvo
Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je bila pogodbena kazen dogovorjena prav s ciljem utrditi pogodbeno zavezo kupca, da bo nadaljeval z lesno proizvodnjo na območju bivšega stečajnega dolžnika, da jo bo revitaliziral ter dodatno zaposloval delavce v tej industriji. Celoten kompleks nepremičnin z objekti in opremo je bil zato prodan enemu kupcu. V ta namen je bila s pogodbo za obdobje petih let zahtevana tudi prepoved nadaljnje prodaje kompleksa brez soglasja ločitvenega upnika. Kot izhaja iz besedila drugega odstavka 8. člena Prodajne pogodbe, da tožena stranka tega premoženja ne bo odtujila "niti delno niti v celoti," sta stranki šteli ohranitev predmeta prodaje kot celote za bistveno obveznost tožene stranke. Namen ohranitev predmeta prodaje kot celote, ki je v naravi predstavljal proizvodni obrat na lokaciji N., v katerem se je vršila dejavnost proizvodnje lesne industrije, je razviden tudi iz drugih predloženih listin v spisu (pisma o nameri, ki ga je tožena stranka podala dne 20. 11. 2013, izrednega poročila upraviteljice, zapisnikov o sejah upniškega odbora). Sodišče prve stopnje je zato, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno presodilo, da je bil namen oziroma glavni cilj upnikov ohranitev proizvodnega kompleksa kot celote, saj bi drobljenje tega premoženja lahko ogrozilo nadaljevanje lesne industrije na tem območju. Glavni cilj dogovorjenih pogojev v 8. členu Prodajne pogodbe, za katere pa se je zavezala prav tožena stranka, se je torej z odprodajo dela parcel izjalovil.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - določitev roka za pripombe - opozorilo na posledice zamude roka - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Vrednost nepremičnine v izvršbi sodišče ugotovi s sklepom po tržni ceni na dan cenitve. V obravnavani zadevi je sodni cenilec cenitev izdelal na dan 9. 8. 2020, zato je ta datum odločilen za ugotovitev vrednosti tudi v sklepu po 178. členu ZIZ. Zakon sicer predvideva položaj, ko se vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremeni, saj lahko sodišče v takem primeru na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. Vendar pa lahko to stori le na predlog stranke, ki mora biti vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom, in če stranka v takem predlogu navedeni zakonski pogoj precejšnje spremembe vrednosti nepremičnine verjetno izkaže s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine.
Glede na to, da je dolžnik pred vložitvijo pripomb z dne 1. 10. 2020 že razpolagal z dopolnitvijo cenilnega poročila št. 1, v katerem je cenilec podal ločeno oceno vrednosti posamezne nepremičnine, bi dolžnik, če se s takšno oceno ni strinjal, navedbe v zvezi s tem moral in mogel podati že v pripombah z dne 1. 10. 2020. Na dolžnost pravočasne podaje pripomb (v roku 15 dni) z opozorilom na pravno posledico neupoštevanja te obveznosti je bil namreč dolžnik v pozivu sodišča k podaji pripomb z dne 7. 9. 2020 izrecno opozorjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00072264
ZPP člen 319, 320. OZ člen 190.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno sodno odločbo - skupno premoženje zakoncev - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme
Pravnomočnost sodne odločbe, ki v skladu s 319. in 320. členom ZPP sodišče veže, se namreč nanaša le na njen izrek, ne pa tudi na morebitne razloge sodne odločbe in v njih ugotovljeno dejansko stanje.
Ker tožnica ni navajala in predlagala nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, kateri dolgovi in v kakšnem obsegu so bili glede na različne vire poplačila dolgov, poplačani iz dela toženca, je povsem pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici, na kateri je bilo v tej pravdi tako trditveno kot tudi dokazno breme, ni uspelo dokazati na njeni strani prikrajšanja in na strani toženca obogatitve zaradi poplačila osebnih dolgov toženca iz sredstev skupnega premoženja v času njune izvenzakonske skupnosti, saj je toženec nasprotno dokazal, da dolgov (vsaj v pretežnem delu) ni poplačal iz svojih dohodkov, ustvarjenih v času skupnosti, pač pa jih je poplačal iz svojega lastnega posebnega premoženja.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta bili sedma in deveta pripravljalna vloga tožene stranke potrebni. Tožena stranka se je z navedenima vlogama odzvala na navedbe tožeče stranke iz njenih novih pripravljalnih vlog.
Sodišče prve stopnje pa je toženi stranki neutemeljeno priznalo stroške njene osme pripravljalne vloge, saj bi sodno prakso, na katero se je sklicevala v navedeni vlogi, lahko navedla že v svoji sedmi pripravljalni vlogi.
Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje toženi stranki ne bi smelo priznati 50 točk za prošnjo z dne 13. 6. 2019 za prestavitev termina naroka. Gre namreč za prošnjo stranke, da se zaradi razlogov na njeni strani oprava procesnega dejanja preloži.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - odlog izvršbe po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje na odlog izvršbe ne pazi po uradni dolžnosti. Sodišče o odlogu izvršbe iz (objektivnih) razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ odloči zgolj na predlog stranke. Iz posebno upravičenih razlogov po drugem odstavkom 71. člena ZIZ pa lahko sodišče odloži izvršbo tudi po uradni dolžnosti, v kolikor so podane okoliščine iz 1. do 4. točke istega določila, vendar pa to ne pomeni, da bi sodišče moralo samo raziskovati ali so podane predmetne okoliščine. Sodišču je v takšnem primeru zgolj podano zakonsko pooblastilo, da samo odloži izvršbo v kolikor te okoliščine zazna.
OZ člen 3, 39, 108, 108/1, 132, 190, 190/1, 190/3, 193, 246.
odstop od pogodbe - trajajoča pogodbena obveznost - učinek za naprej - kasneje odpadla podlaga - neuresničena poslovna podlaga - kondikcija - neupravičena obogatitev - deljiva obveznost - neupravičena korist - navadna škoda - dogovor pogodbenih strank o pavšalni odškodnini - prosto urejanje obligacijskih razmerij - zmanjšanje premoženja - tek zakonskih zamudnih obresti - nepošteni prejemnik - trenutek nedobrovernosti
Medtem ko odstop učinkuje retroaktivno pri pogodbah, pri katerih so obveznosti trenutne oziroma se izpolnijo naenkrat, pa retroaktivnega učinka praviloma ni pri pogodbah, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki tudi izpolnjevali (trajajoče pogodbene obveznosti). V primeru, če je pogodba s samostojnimi zaporednimi obveznostmi tekom njenega izvrševanja razvezana, prenehanje pogodbe učinkuje samo za naprej (ex nunc). Delne izpolnitve, ki so bile opravljene v času trajanja pogodbenega razmerja in plačane z nasprotnimi delnimi izpolnitvami, ostanejo v veljavi, kot to smiselno izhaja iz prvega odstavka 108. člena OZ.
prehod terjatve - vstop novega upnika - ustavitev izvršilnega postopka
Pritožnik je z vlogo predlagal, da kot nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, zato bi sodišče prve stopnje moralo o predmetni vlogi odločiti preden je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek zaradi izbrisa upnika iz sodnega registra.
Objektivna zmožnost izpolnitve obveznosti plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni odvisna le od izpolnitev obveznosti, ki jih imajo drugi do posameznega zavezanca, ampak tudi od sredstev, ki jih je ta v času, ko bi moral sam izpolniti obveznost, prejel.
Izključena pa je bila dejanska zmota, saj obdolženi v zagovoru nikoli ni zatrjeval, da prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni plačal zato, ker je mislil, da mu jih zaradi, pogojno rečeno "nekrivdno" povzročene insolventnosti, ni treba plačati. Nasprotno, po pravilnem povzetku zagovora v razlogih sodbe se je obveznosti plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kljub insolventnosti ves čas zavedal ter po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje zavestno odločil, da prispevkov, na rovaš drugih obveznosti ne bo plačal. Posredi je torej povsem druga vrsta zavesti od zavesti, zaradi katere je posameznikova krivda po prvem odstavku 30. člena KZ-1 izključena.
Sodišče prve stopnje je glede na navedeno napačno zaključilo, da za vsebinsko odločanje v tem kolektivnem delovnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka iz 4. odstavka 27. člena ZDOdv in 23. člena ZDSS-1. Ker predhodni postopek po šestem odstavku 27. člena ZDOdv, v obravnavanem konkretnem sporu ni procesna predpostavka za vložitev predloga, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje predlagateljevega predloga.